Arhiv za December, 2006

2006 – leto družabnih medijev?

Četrtek, December 28th, 2006

omrezen.jpgKo gre za druženje se zdi, da so predvsem mladi kot platformo identificirali spletne družbene medije, kjer izmenjujejo fotografije, video posnetke, razpravljajo o glasbi, počitnicah, pišejo dnevnike…

Facebook, namenjen študentom, LinkedIn, ki cilja na profesionalce, Xanga, blogovska skupnost, YouTube, namenjena objavljanju in izmenjavi video klipov, MySpace, trenutno največji družbeni medij na svetu, StudyBreaker, za srednješolce…

Takšni globalnih družbenih medijev je nekaj sto, po nekaterih ocenah okoli 300-400. Rojevajo se tudi že prve slovenske različice družbenih medijev, kot je na primer spletno mesto Glasuj zame.

David Bell, profesor marketinga na Whartonu, o tem pravi “da bo ključni izziv za lastnike v prihodnje, kako zadržati takšne populacije uporabnikov. V družbenih medijih je nekaj modnega, kar pomeni, da so možne masovne migracije”. Profesor Bell kot tipičen primer navaja, kako je leta 2003 predstavljeni Friendster, ki je ekslozivno hitro dosegel 20 milijonov uporabnikov, v preteklem letu padel pod milijon uporabnikov.

Eden večjih problemov s katerim se ob tem pojavu ukvarja družba je zasebnost. Več tisoč primerov je bilo doslej prijavljenih, ko so odrasli s pomočjo družabnih medijev vstopali v neprimerne odnose z mladimi.

Poznamo tudi primere izključitev iz šole zaradi različnih objav: objave neprimernih spolnih praks (primer homoseksualcev v Ameriki), skupinsko načrtovanje napadov, a la Columbine ali pa objava fotografij z divjih skupinskih zabav…

S poslovnega vidika ni razlogov, da bi takšna spletna mesta ne razvila dolgoročno učinkovitih poslovnih modelov. Sedaj temeljijo na preprostih oglaševalskih rešitvah, kot so benerji, oglasi in sponzorirane povezave.

Za več rednih izsledkov, mnenj in zanimivih člankov priporočam Knowledge@Wharton (potrebna prijava).

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

Imagine

Sreda, December 27th, 2006

(John Lennon)

john-lennon.jpgImagine there’s no Heaven
It’s easy if you try
No hell below us
Above us only sky
Imagine all the people
Living for today

Imagine there’s no countries
It isn’t hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people
Living life in peace

You may say that I’m a dreamer
But I’m not the only one
I hope someday you’ll join us
And the world will be as one

Imagine no possessions
I wonder if you can
No need for greed or hunger
A brotherhood of man
Imagine all the people
Sharing all the world

You may say that I’m a dreamer
But I’m not the only one
I hope someday you’ll join us
And the world will live as one.

Vir: fotka (Richard Avedon)

  • Share/Bookmark

Kaj potrebujete, da bi uspešno prodajali hamburgerje?

Sreda, December 27th, 2006

warhol_hamburger.jpgTo je bilo eno od vprašanj Randy Gage-a na predavanju v Portorožu (EuroBiz konferenca). Seveda so sledili odgovori: denar, lokacija, dobre sestavine, licenca…

Sam bi si izbral predvsem lokacijo, kjer je veliko lačnih ljudi, ki želijo jesti jesti hamburgerje. Že dlje časa velja za marketinško pravilo številka 1.: “Kdo so “odvisneži”, ki najbolj pogosto jedo hamburgerje?”

Nekaj podobnega mi je na to temo pred leti povedal danes eden izmed najuspešnejših slovenskih direktorjev. Rekel je: “Vsakdo, ki ima gostilno ve, da so ključni za obstoj posla tisti, ki že zjutraj prično s svojimi pivskimi navadami in jih nadaljujejo ves dan.”

Podobne “odvisneže” imamo v vseh kategorijah in branžah. V vsaki industriji ali panogi obstaja skupina ljudi, ki kupi največ tega ali onega, to počne najbolj pogosto. To so ljudje, ki ne morejo brez golfa ali najnovejšega računalnika ali zadnje knjige za osebno rast ali obiska fitness centra ali nove shujševalne metode ali vikenda v novem naselju na morju… Seznam gre v nedogled.

Kot bi rekel Geofrey Shafran, eden od mentorjev pri Nitromarketing.com: “Najboljši potrošniki so odvisniki”. Zato svetuje, da smo pozorni na znake odvisnosti.

Na spletu odvisnost od izdelkov ali storitev ljudje izkazujemo z vpisom iskalnih besed v iskalnike. Iskalniki so termometer “potrošniške odvisnosti”. Ta izjava ni le figurativna, saj raziskave, ki so na voljo, dokazujejo, da je več kot 50 % vseh iskanj na spletu komercialno motiviranih. Huh.

Ljudje smo preveč ujeti v svoje navade, da bi jih spremenili, ker tako želijo tržniki ali prodajalci. Še vedno je ključ do bogastva za podjetja, da ponudijo izdelke ali storitve tistim ljudem, ki so že izkazali svojo “obsedenost” z dotično ponudbo.

Sredi tega razmišljanja sem naletel na zanimiv prispevek o tem, kakšne pasti nas čakajo, ko iščemo lokacijo, kjer je “največ rib”.

Iz tega razloga je koristen koncept “nišarjenja” (oglejte si generične Porterjeve tržne strategije) , kadar želite ustvariti zaupanje, avtentičnost in dobro zgodbo okoli svoje ponudbe in razviti dovolj širok program ponudbe, da lahko izkoristite efekte “dolgega repa.”.

Pri čemer so nam v korist vse bolj dostopna orodja za preverjanje iskalnih navad uporabnikov, saj se finančno obestuje le vstop v tiste niše, kjer že sedaj vlada dovolj interesa, da bo ponudba naletela na takojšnje povpraševanje.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

Trpite zaradi sindroma Jezna miška?

Sreda, December 27th, 2006

meditacija.jpgPotrpežljivost ni ravno vrlina spletnih uporabnikov. Le pomislite nase, kako kot sodobni Gandi sedite pred ekranom in dobesedno prosite spletna mesta, da prikažejo rezultate.

Britanski SIRC (Social Issues Research Centre) je objavil raziskavo, ki dokazuje, da lahko uporabniki spleta s svojim početjem pridelajo tudi marsikakšno bolezen oz. simptome sindroma, ki so ga poimenovali kar sindrom jezne miške (Mouse Rage Symptom).

Kadar srfamo nad “zevajočo luknjo spleta” smo vse prej kot potrpežljivi. Raziskave uporabniške izkušnje, ki jih izvajamo v našem podjetju vedno pokažejo, da so hitrost nalaganja strani, preprostost iskanja vsebin in logična navigacija ključne za dobro počutje oz. pozitivno uporabniško izkušnjo.

Če želite vedeti ali vas je ujela Jezna miška bodite pozorni na naslednje simptome: povišan utrip srca, potenje, divje klikanje po ekranu in premetavanje miške. Ekstremne primere lahko spremlja tudi kričanje na monitor:)

Poročilo navaja, da “rezultati testiranja kažejo, da si uporabniki želijo Google-stil hitrosti, funkcionalnost in natančnosti na spletnih mestih, ki jih obiščejo. Na žalost, veliko spletnih mest in njihovih strežnikov tega ne uspejo zagotoviti”.

Sporočilo poročila je jasno: podjetja morajo zagotoviti “Stresa prosto” uporabniško izkušnjo, hitro nalaganje spletnih mest in preprosto navigacijo, če želijo svojim strankam dobro.

Zanimiv članek na temo hitrega nalaganja spletnega mesta je bil objavljen na GrokDotCom že daljnega leta 2002, a je še uporaben.

K temu dodajmo raziskavo podjetij Akamai in Jupiter Research, ki predpostavlja, da so štiri sekunde “še sprejemljiv čas za nalaganje prodajnega spletnega mesta.”

Če želite preveriti hitrost nalaganja vašega spletnega mesta, to lahko storite preprosto. Tukaj vpišite naslov vašega mesta in v nekaj sekundah boste imeli rezultate, skupaj s priporočili.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

276 priporočenih blogov Setha Godina

Torek, December 26th, 2006

seth_godin.jpglahko najdete tukaj.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

Rolling Stones: Satisfaction

Torek, December 26th, 2006

rollong-stones.jpg I can’t get no satisfaction
I can’t get no satisfaction
’cause i try and i try and i try and i try
I can’t get no, i can’t get no

When i’m drivin’ in my car
And that man comes on the radio
He’s tellin’ me more and more
About some useless information
Supposed to fire my imagination
I can’t get no, oh no no no
Hey hey hey, that’s what i say

I can’t get no satisfaction
I can’t get no satisfaction
’cause i try and i try and i try and i try
I can’t get no, i can’t get no

When i’m watchin’ my tv
And that man comes on to tell me
How white my shirts can be
But he can’t be a man ’cause he doesn’t smoke
The same cigarrettes as me
I can’t get no, oh no no no
Hey hey hey, that’s what i say

I can’t get no satisfaction
I can’t get no girl reaction
’cause i try and i try and i try and i try
I can’t get no, i can’t get no

When i’m ridin’ round the world
And i’m doin’ this and i’m signing that
And i’m tryin’ to make some girl
Who tells me baby better come back later next week
’cause you see i’m on losing streak
I can’t get no, oh no no no
Hey hey hey, that’s what i say

I can’t get no, i can’t get no
I can’t get no satisfaction
No satisfaction, no satisfaction, no satisfaction

  • Share/Bookmark

Wikiasari vrgel rokavico Googlu

Torek, December 26th, 2006

wikipedia.jpgThe Times je poročal, da je Jimmy Wales, ustanovitelj Wikipedie najavil načrt o lansiranju novega iskalnika, ki ga bodo poimenovali Wikiasari.

Njihov cilj je seveda Google, kot pravi Wales, vse več ljudi pa pobližje spremlja konkurenčni boj med iskalniki, saj med drugim nestrpno pričakujejo tudi integrirani Microsoftov iskalnik Live.

  • Share/Bookmark

Google prehitel Yahoo

Torek, December 26th, 2006

sumo.jpgVprašanje časa je bilo, kdaj se bo zgodilo.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

Zaupanje, zasebnost in slava

Torek, December 26th, 2006

network.pngRaziskave kažejo, da si vse več ljudi želi postati slavnih. Nedavna raziskava, ki jo je izvedla Attention Company celo pravi, da si otroci pod 10 let, bolj kot kaj drugega, želijo postati slavni.

V obdobju t.i. spleta 2.0 se dogajajo zanimive in precej radikalne družbene spremembe, ko gre za komuniciranje, povezovanje in sodelovanje med ljudmi. Kaže, da smo ljudje spričo novih mrežnih pravil igre, ki jih omogočajo družbeni mediji, precej spremenili pogled na naravo zasebnosti. Podjetje Edelman je predstavilo nova orodja za objavljanje izjav za javnost, sponzoriranje spletnih diskusij in umeščanje kontekstualnih oglasov.

“Če bi ostal z vsega enim samim dolarjem, bi ga investiral v odnose z javnostmi”, je nekoč dejal Bill Gates. Težava je le v tem, da se načini in tehnike odnosov z javnostmi, v novi medijski realnosti, predvsem pa s pojavom družbenih medijev, radikalno spreminjajo. Še posebej, ko gre za govorice na trgu, vlogo javnomnenjskih voditeljev in drugih oblik vplivanja na javno mnenje.

Oglejte si novo uporabno raziskavo o ljudeh, ki imajo potrebo, da komunicirajo “navzven”. Ugotovite, koliko je “navzen” osredotočenih ljudi, kakšne posledice imajo za interno komuniciranje in ugled organizacij ter kako organizirati komuniciranje, da bodo njihove akcijske značilnosti koristile podjetju, skupini ali blagovni znamki.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

Vesel Božič in prijetne praznike!

Sobota, December 23rd, 2006

merryx.jpgŽelim vam, da bi imeli čas za pomembne stvari in ob sebi nenavadne ljudi, ki jih imate radi.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark