Internet Espresso

Pišem poročila, pregledujem dokumente in surfam po spletu. Seveda me spremlja glasba. Tokrat sem “iz rokava” potegnil legendarno stvaritev “Žena Dijete” vsestranskega avtorja in izvajalca Damira Urbana. Leta 1998 izdana legendarna plošča, ki je na Hrvaškem povsem zasluženo prejela nagrade “Porin”, kot tudi trop nagrad “Crni mačak”. Na Hrvaškem velja “Žena dijete” za enega najboljših albumov iz 90-ih let.

Odlična plošča, ki je bila v letu izdaje nagrajena kot naj plošča Hrvaške. Plošča je bila inovativna v vseh pogledih, meni so bili še posebej všeč besedila in njegova interpretacija.

Urbana smo Slovenci spoznali že zelo zgodaj, ko je nastopal še z zasedbo Laufer, ki je takrat sproducirala vsejugoslovanski hit Budi moja voda. Urban je super dečko, ki se na svoji glasbeni poti ne predaja modnim muham enodnevnicam in išče svoje preživetje bolj po Dylanovskem principu “gre za peživetje”.

Še danes se spomin, kako smo skupaj igrali v takratnih ljubljanskih in drugih klubih ter seveda nočne seanse, ko smo snemali oddajo za dolenjsko televizijo Vaš kanal, pred njihovim koncertom, ki jo je posnel Jure Moškon.

Sicer pa Damir pripravlja tudi projekt prve reške rock opere in aktivno sodeluje v hrvaški glasbni uniji.

Kar 1.200 radijskih postaj upravlja Clear Channel, vodilni radijski konglomerat na ameriškem trgu. Amerika sicer premore kar 13.000 radijskih postaj, od tega jih ima Clear Channel 9 %. No, podjetje je še bolj učinkovito, ko gre za kovanje denarja, saj trenutno zavzema 18 % oglaševalsih prihodkov na radijskem mediju v državi.

Ime radijske korporacije postaja vse bolj zanimivo, saj se že od novembra 2006 pojavljajo govorice, da je na postajo vrgel oko tudi Google. Google je namreč vodilni dobavitelj oglasnih kapacitet na spletu, z nekaterimi vodilnimi amriškimi tedniki pa do konca februarja že testira novo obliko ciljanega kontekstualnega oglaševanja, ki ga Google omogoča svojim Adwords oglaševalcem v časopisih kot so Chicago Tribune in New York Times.

Zanimivo je, da spletni oglaševalski model tako močno spreminja podobo oglaševalske industrije v enaindajsetem stoletju. Ne le, da bo oglaševanje že v nekaj letih večinoma kontekstualno, z boljšim označevanjem in uporabnimi geo lokacijskimi storitvami, bo pravzaprav celoten svet oglaševanja vstopil v povsem novo dimenzijo: personifikacijo konteksta.

Novi časi za integrirano oglaševanje so tik pred tem, da vstopijo v naše domove, na ulico, v avtomobile. Get ready!

Brandchannel vsako leto objavi seznam desetih blagovnih znamk, ki so “najbolj vplivala na naša življenja” v določenem letu. Ponovno je na vrhu Google, zanimivo pa je, da so med desetimi naj blagovnimi znamkami kar štiri internetne: Google, YouTube, Wikipedia in Skype. Štirim spletnim super brandom se na drugem mestu pridružuje računalniški in komunikacijski super brand Apple, z legendarnim Steve Jobsom na čelu.

Ob vse bolj uveljavljenih družabnih medijih se jasno odpira debata dvojnih meril. Pisci blogov lahko popravljamo svoje komentarje, če tako želimo, pisci komentarjev pa ne. Vprašanje, ki se pojavlja na spletu je, kaj storiti?

Za zagovornike dosedanje prakse omogočanje popravkov predstavlja pomanjanje korajže in kredibilnosti pisca. Pisec lahko vedno vpiše nov komentar, kjer svojo misel bolj precizira, redifinira, prizna napako, pravijo.

Druga struja trdi, da gre za dvojne standarde in da ni razloga, da bi komentatorji ne imeli možnosti popraviti svojih prispevkov. V primeru Wikipedie se lepo vidi, kako učinkovit je sistem, ko imajo vsi, uredniki in pisci možnost spreminjati besedilo.

Sam še nimam izoblikovanega mnenja. Z vidika uporabnika se mi zdi funkcionalnost smiselna. Je možnost za preciciranje stalič, popravljanje slovničnih napak in dodajanje novejših informacij oz. podatkov. Pri tem načinu se mi zdi zanimivo dejstvo, da bi utegnile po tem pristopu vsebine vendarle biti deležne večje pozornosti tudi na dolgi rok.

Morda bi možnost urejanja besedil prispevala tudi k zmanjšanju anonimnosti na forumih, saj bi odpadel veliko strahu pred neodobravanje drugih. Z lahkoto bi namreč umaknili tekst. Tudi pri spornih besedilih za katere preostali del skupnosti meni, da je avtar ravnal v nasprotju s sprejetimi normami, bi imel pred umikom besedal, avtor tako še vedno možnost zadeve popraviti.

Po drugi strani pa bi takšna možnost odvzela nekaj iskrivosti, ostrine in energije neposredni komunikaciji na forumih. Kaj menite ostali?

Vir: fotka

Vsake toliko časa pregledam lestvice “naj” z različnih področij. Zanimivo mi je primerjati vtise uredništev in komisij z mojimi občutki in razmišljanji, predvsem pa so takšne lestvice odlična vsebina za pogovore in razgovore o tem, kdo je največji, zakaj in kako naj bi se ta svet vrtel…

Tukaj je lestvica naj 500 albumov vseh časov, ki so jo oblikovali pri Rolling Stone. Kaj menite? Na lestvici morda niste našli svojih herojev. Ne sekirajte se. Glasba ni šport bi rekel eden od mojih prijateljev glasbenikov. Verjamem, da se z njim popolnoma strinjate. Čeprav se zdi, da je pehanje po slavi in vsem kar sodi zraven spremenilo pomen in namen glasbe vemo, da temu v resnici ni tako. Obstajajo svetle izjeme, ki nas opomnijo, da je glasba več kot le dober styling, tedni na lestvicah, zvezništvo, odpiranje ust in koketiranje s publiko.

Zato lahko takšne lestvice služijo kot opomnik o zadevah, ki so spreminjele svet. Ni prihodnosti brez preteklosti. Tudi Valter iz Oktobra se strinja, da je rock bilin je najbolj odprta leva scena.

Verjetno smo zadnje čase v tem smislu s kolegi precej “obsedeni” s projektom Mars Volta.  Preko meja časa, do glasbe. Prihodnost je njihova.
Vir: fotka

Evropska komisija je objavila podatek, da bo do leta 2010 prihodek od spletnih vsebin znašal 8.3 milijarde eurov. Gre za 400 % rast v obdobju petih let, so v prispevku povzeli na Financah.

Sicer si EU na podočju informacijske družbe na številnih področjih zagotoviti rast in svetovno konkurenčnost. Zadeve, ki so nadelovnih mizah odgovornih so: ustvarjanje prostega trga za vsebine, razšritev širokopasovnih povezav, raziskave in razvoj na področju iskalnih tehnologij (čeprav trenutno v zastoju), projekti na področju e-izobraževanja in preseganja digitalne ločnice, razvoj javnih informacijskih servisov, digitalizacija dokumentov, knjižnic,. elektronsko opismenjevanje, tehnološke platforme in raziskave, socialna omrežja, e država, e mesta, e občine itd. Več o vsem tem na spletnem mestu IST.

Sicer pa potekajo številne aktivnosti na temo pospeševanja konkurenčnosti evropskih digitalnih vsebin.

Slovenska podjetja in ustvarjalci na nekaterih področjih dosegajo spoštovanja lepe rezultate. Koliko novih podjetij in delovnih mest bo znala Slovenija ustvariti v obdobju pred nami?

Vir: fotka

Nadaljujem s turistično zgodbo. Konkretneje, z zgodbo o prenovi spletnega mesta Visit Britain, ki je uradno spletno mesto britanske turistične industrije.

V pogovoru s šefico njihovega internetnega oddelka Vicki Birnage je bilo razkritih nekaj zanimivih in uporabnih dejstev. Prenova spletnega mesta je potekala štiri mesece. Predhodno delo (raziskave, primeri, IA, UX, ključne besede itd.) pa je zahtevalo pet mesecev
Zanimivi so tudi rezultati po različnih kazalcih uspešnosti. Za cilj so si zadali večjo vidnost v svetovnem spletu, večjo dostopnost za iskalnike in 24 milijonov različnih uporabnikov na leto. Zadnji cilj želijo doseči v letu 2008.

Zame je je bil še posebej zanimiv del upravljanja procesa, ko gre za optimizacijo za iskalnike in PPC akcije (Pay per click).

Tako je na primer v Indiji njihov % klikanosti na sponzorirane povezave skočil kar iz 0.08 na 5.3 %, kar je posledica boljšega izbora ključnih besed in vseh ostalih optimizacij.

Med njimi so bile izpostavljene: optimizacija ključnih besed, optimizacija povezav in splošna optimizacija meta zapisov spletnega mesta.

Zanimiv je tudi budget. In odgovor? Niti ne pretiranih 280.000 britanskih funtov na leto. Če računamo, da je portal prisoten v 38 državah sveta, niti ne previsok znesek. V ekipi pa ima samo pet ljudi.

Danes sem se kot eden od predavateljev udeležil konference Enter 2007 (Slovenian Day, konferenca se jutri nadaljuje) v Cankarjevem domu. Moram priznati, da me je navdušilo število udeležencev in njihov pristop do vprašanja pozicioniranja slovenske turistične ponudbe na domačem in tujem delu svetovnega spleta.

Od turistične ponudbe na svetovnem spletu se človeku lahko res kar zvrti od glave. Komu zaupati, kdo ima najboljše cene, kam se najbolj izplača odpraviti?

Če se odpravljate na dopust, načrtujete potovanje, sledi nekaj zanimivih portalov, ki so med ljudmi popularni:

Turistični vodiči: Let’s go Lonely Planet

Knjigarne: Literate Traveller Away

Imeniki: About Trip Adviser

Zabava: City Search Time Out Vindigo

Popusti: Travel Zoo Yahoo Fare Chase

Vodilne turistične storitve: Expedia Info Hub Travelocity

Letalski prevozi: Cheap Flights Smart Travel

Meta agencije: Travel Hub Side Step

Zemljevidi: Map Blust Expedia

Posebni interesi: Virtual Tourist Art of Travel, Travellers Point

Blogi: Vagabonding Going Underground

Dobra novica je tudi pred nekaj dnevi objavljen centralni rezervacijski sitem, ki bo upam pomenil nov zagon za slovenski turizem na spletu. Sicer pa se je tudi danes izkazalo, kako pomembno je stalno testiranje aktivnosti in tudi zvtrajnost, kar je bilo najbolj očitno iz prikaza globalnih aktivnosti Visit Britain. 

Orodne vrstice so lahko priročna pomoč za spletno surfanje. Verjetno je prav orodna vrstica Najdi.si med Slovenci najbolj popularna. Prejšnji teden so pri Najdi.si predstavili novo različico.

“Najdi.si orodna vrstica je brezplačni dodatek spletnega iskalnika Najdi.si. Nova različica orodne vrstice poleg hitrega iskanja po internetu z Najdi.si po Sloveniji omogoča tudi iskanje po globalnem spletu, iskanje po zemljevidu Slovenije, pošiljanje brezplačnih SMS-ov in druga uporabna iskalna orodja za deskanje po spletu. Med njimi je posebej uporaben družinski filter, ki ponuja zaščito otrok in mladostnikov pred izpostavitvijo eksplicitnim vsebinam.”pravijo pri Najdi.si.

Več o namestitivi orodne vrstice pa tukaj.

Vir: Fotka

»Izdajatelji oz. upravljalci spletnih mest ne morejo prikazovati Googlovih oglasov na spletnih mestih, katerih vsebine so avtorsko zaščitene, razen, kadar spletno mesto poseduje dokazila o avtorstvu.«. Tako se glasi novo pravilo, ki ga je objavil Google. “Resnici na ljubo je Google to zahteval že v preteklosti, a se zdi, da so tokrat z umestitvijo pravil dali vedeti, da bodo bolj striktni,”, komentirajo pri Search Engine Roundtable.

Kaj konkretno to pomeni si lahko ogledate med pravili DMCA (Digital Millenium Copyright Act) za objavo Googlovih oglasov na tretjih spletnih mestih.

Sicer je Google novo pravilo objavil v okviru prenovljenih pravil za oglaševanje. V splošnem se zadeve niso bistveno spremenile, zanimiv pa je del, kjer Google zahteva, da se ob oglasih ne pojavljajo druge grafike. To utemeljuje takole.

Vir: fotka