Razvoja in bogastva brez kulture v Sloveniji ne more biti

preseren.jpgKreativnost je vsekozi ključna sila razvoja družb skozi zgodovino. Vprašanja ustvarjalnosti so igrala pomembno vlogo v razvoju in so kritičen faktor razvoja in bogastva v družbah. »V času globalizije kreativnost ponovno pridobiva na pomenu.«, pravi Virpi Haavisto, s Helsinške šole za umetnost in oblikovanje.

Potreba po novih oblikah znanja in vrednosti

V času iskanja nove gospodarske rasti je nastala akutna potreba po iskanju novih oblik znanja in vrednosti, poleg tehno-ekonomskih znanj, s katerimi je Zahod dosegal svojo konkurenčnost.

S pojavom globalizacije se morajo razvite družbe soočiti z dejstvom, da se vse več delovno intenzivnih dejavnosti in elementov dodane vrednosti poslovanja seli na tuje. Če želijo ekonomije zagotoviti rast je potrebno na novo organizirati produkcijski proces v smeri ustvarjanja nove dodane vrednosti. V tem oziru se je izkazalo, da lahko ključno vlogo odigrajo prav kreativne industrije.

Smiselno se je zato vprašati, kaj sploh je ustvarjalnost? Definirana je kot kakovost biti ustvarjalen, kar pomeni: imeti moč ustvarjanja, biti ustvarjalen v razmišljanju in izražanju (primer: pisanje) in biti izvoren, produktiven.

Vzpon kreativnih industrij

Toda katere so kreativne industrije? John Hawkins meni, da so bile jedrne kreativne industrije ob koncu stoletja naslednje: raziskave in razvoj, založništvo, TV, radio, software, oblikovanje, glasba, film, igrače, igre, oglaševanje, arhitektura, upriziritvene umetnosti, obrti, video igre, moda in umetnost v splošnem. Značilno za njih je intelektualna lastnina v obliki patentov, avtorskih pravic, blagovnih znamk.

Seveda je termin kreativne industrije precej kontradiktoren, hkrati tudi ne opredeli natančno, kaj pomeni, če je industrija ne-kreativna. V obdobju inovativnosti je skoraj nemogoče dosegati rezultate brez zadovoljive stopnje ustvarjalnosti. Zato nekateri menijo tudi, da bi bilo dobro kreativne industrije razvrstiti kar nekako starinsko: kulturna industrija, zabavna industrija in storitvena industrija.

Ali lahko profesionalec na katerem koli področju uspe brez ustvarjalnosti? Zelo težko, določeno stopnjo ustvarjalnosti moramo izkazovati vsi, če želimo preživeti v vse bolj konkurenčnem svetu.

Kdo pripada kreativnemu razredu?

Po pomoč se obrnem na avtorja knjige »The Rise of Creative Class«, Richarda Florido, ki predlaga naslednjo definicijo kreativnega razdreda: »Značilna lastnost kreativnega razreda je, da se vključuje v tiste oblike dela, katerih funkcija je ustvariti smiselne nove forme«.

Pri definiciji krativnega razreda gre Florida še dlje in predlaga dve skupini ustvarjalnega razreda:

a) Super ustvarjalno jedro

To skupino sestavljajo kreativci, ki so v celoti vključeni v ustvarjanje. Tipično gre za znanstvenike in inženirje, univerzitetne profesorje, pisatelje, pesnike, umetnike, zabavljače, igralce, oblikovalce, arhitekte. K njim Florida dodaja voditelje sodobne misli: pisatelji (non-fiction), uredniki, kulturne persone, think tank raziskovalci, analitiki in drugi oblikovalci mnenj.

b) Kreativni profesionalci

Za slednje pa je značilno, da imajo visoko formalno izobrazbo in vzdržujejo bogat socialni kapital. »Od njih se ves čas zahteva, da razmišljajo samostojno«, pravi Florida. Kreaitvni profesionalci »delujejo v šrioki mreži na znanju temelječih indsutrij, kot so high tech sektor, finančni sektor, poslovno upravljanje, medicina, farmacija, pravo…«

Ustvarjalne družbe

V Evropi že dlje časa merijo tudi kreativnost družb in sicer skozi optiko treh T-jev: talenta, tehnologije in tolerance. V raziskavah oz. na podlagi t.i. European Creative Index, se v vrh uvršajo Švedska, Danska, Finska, Belgija in Nizozemska.

Različni avtorji zagovarjajo različne teoretične modele kreativnih družb, a nekako velja, da temeljijo na treh vejah: kultura, bogastvo družbe in informacijske tehnologije.

Pot do kreativne družbe pa ne sme voditi preko stresa in posiljevanja, saj človeške znanosti ni mogoče uporabiti kot naravoslovnih; ni jih enostavno podvreči zakonom učinkovitost in merjenja. Zato najbolj ustvarjalne družbe stremijo predvsem k ustvarjanju kreativnih omrežij, ki jih vežejo skupne vrednote kreativnega razmišljanja, drugačnih navad in vrednot ter tudi rezultatov. Ustvarjalnost ni le last kreativnega razreda, temveč celotne družbe.

Pomemben pokazatelj vloge kreativnih industrij je seveda tudi vpliv slednjih na bruto domače prihodke posameznih kreativnih družb ali držav. V svoji knjigi Florida pravi, da je med vsemi državami sveta najbolj kreativna Švedska, ki ima spričo tega tudi najboljše izhodišče za privabljanje najbolj talentiranih ljudi. Po zadnjih podatkih, ki jih imam na voljo, je bil doprinos kreativnih industrij k BDP Švedske kar 30 %.

Je vzpon kreativnega razreda priložnost za slovensko kulturo?

Glede na zgornje navedbe o ključnih elementih kreativnih industrij je jasno, da je potrebno tudi v Sloveniji poiskati načine, da se k ustvarjanju bogastva in konkurenčnosti naše družbe učinkovito vplete kulturo, kot eno od treh ključnih elementov, kako ironično, rasti dodane vrednosti.

Pri nas, glede na stari nacionalni kulturni program (sedaj je v pripravi nov dokument) delimo kulturo na na naslednje podskupine: uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, vizualne umetnosti, intermedijske umetnosti, knjižnična dejavnost, knjige, mediji in avdiovizualna kultura, varstvo kulturne dediščine, narodne skupnosti, romske skupnosti, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci, ljubiteljske dejavnosti, mednarodno sodelovanje.

Ob slovenskem nacionalnem kulturnem prazniku se je zato smiselno vprašati, katere so tiste ključne slovenske kompetence, s pomočjo katerih lahko kot družba dosežemo razvojne cilje. Kako lahko številni kulturni ustvarjalci prispevajo k tej novi kreativni evoluciji? Ta se že dogaja, vprašanje pa je ali smo Slovenci sposobni ustvariti omrežja, povezave in podporno okolje v katerem bo ustvarjalno razmišljanje, »out of box«, pristopi postali nekaj zaželjenega, nujnega, ne pa tako kot je vseprepogosto sedaj, ko se poskuša vse bolj in bolj konzervirati, namesto inovirati in razvijati.

Vprašanje, ki ga na današnji dan postavljajo novinarji in gre nekako v slogu, »Kako vidite razpad vrednot, razmik med duhovnimi in materialnimi cilji, v luči Prešernovih sporočil?«, se mi zdi povsem neumestno. Poslušamo ga iz leta v leto, pa se kaj dosti na področju kulture ne spremeni.

Kdorkoli je prebiral Prešernova besedila, vsaj malo, tako kot sam, mu je hitro postalo jasno, da so mu šle pošteno na živce tiste slovenske lastnosti, ki so v neposrednem nasprotju z družbenimi pogoji za razvoj talentov, samozavesti, ustvarjalnosti, novih idej. Poznamo jih vsi, vprašanje je, če si to priznamo.

»Ustvarjalnost, inovacija in tehnične kompetence so močne značilnosti švedske družbe.«, pravi Erik Enroth, direktor podjetja Invest in Sweden, ZDA. »To so glavni razlogi, zakaj se je preko 1.200 ameriških podjetij odločilo pričeti evropske operacije prav na Švedskem«.

Kako pa se glasi slovenski pozicijski stavek o lastnostih, ki že danes delajo našo ustvarjalno prihodnost drugačno?

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Razvoja in bogastva brez kulture v Sloveniji ne more biti”

  1. Yazz'n'fly komentira:

    Super zapis. Zametke tovrstnih omrežij o katerih govoriš v prispevku vidim v tehnoloških in grozdnih omrežjih. Imam nekaj izkušenj z Irsko (znanstvena mreža). Kaj sem odnesel? Nikoli ne uspeš, če nisi odprt za nove ideje… Keep the good work.

  2. Pohar komentira:

    Ali večina Slovenskih profesorjev spada v super ustvarjalno jedro?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !