Jonas, Janez D, bloganje in virtualna psihologija

presenecenje.jpgJonas postavlja nova ne/pravila

V Sobotni prilogi objavljen intervju z Jonasom je bil prava poslastica. Dva inteligentna človeka, dva zvezdnika v pogovoru… Vesna Milek in Jonas, razburljivo! Na koncu ne veš, kdo koga kaj sprašuje, kdo vodi igro, a pomembno je, da je marsikaj, kar je ostalo zamolčano govorilo glasneje od besed. Intervju kot rock’n'roll.

Vzpodbudne besede za blogerje, ki jih je izrekel Jonas se splača povzeti:

VM: Kakšen potencial ste videli blogovstvu: neustavljiva potreba, da bi komentirali družbo, svet, da bi imeli prostor, kjer lahko izživite kreativne potenciale?

J: »Preprosto: v tem vidim prihodnost. Vidim, da se bo mreža razširila na čisto vsa področja, ne le v vsak slovenski dom, ampak na vsako napravo, ki jo v domu uporabljamo – od televizorja, radia, hladilnika do ročne ure, če hočete… In to me fascinira. Rad bi bil eden prvih zraven, in se bo čudil in okoristil.«

VM: Okoristil?

J: Ja. A ne le v finančnem smislu. Gre za preprosto dejstvo, da sem na blogu sam sebi gospdoar. In tega se ne da opisati – nisi dolžan ničesar, ne uredniku, ne podrejenemu. NA svojem blogu si sam svoja televizija, radio, tiskani medij, sam sebi urednik. Kot sem rekel – svoboda, ki ti jo daje ta »one-man-band«, ni primerljiva z ničemer.

Oddaja, ki bo burila duhove

Včerajšnji pogovor v Hribaru med Sašo Hribarjem in Jonasom pa je tako ali tako privedel zadeve do tistega aburda, v katerem je situacijska spontanost zaletela v medijsko membrano in vse bolj krhke koncepte političlno korektne medijske prezence, etike, morale, zvezdništva, javnega nastopanja ipd. razgalila v polnem sijaju.

In pokazala pot v prihodnost, ki bo »neverjetno kompleksen in stalno spreminjajoč se skupek pravil za medijsko in virtualno obnašanje, ki se sedaj razvija, preoblikuje in izraža netokratski ideal«. Edini uporaben ključ v tem svetu je maksimalna fleksibilnost in visoko razvita družabna inteligenca.

Kar počne Jonas v zadnjem obdobju je revolucija, ki se dogaja pred našimi očmi. Obstaja pa v tej državi še nekdo, ki družbi ni ostal dolžan, ko gre za njen prehod v novo bolj netokratsko prihodnost. Zanimivo, njegov poklic je politika.

Kaj imata skupnega Jonas (Luka Koper, Izmet Fekali) in predsednik dr. Drnovšek (Janez D.)?

Vidim pet splošnih skupnih lastnosti:

a) Podirata tabuje medijske pokrajine in njenih norm

b) Imata huge socialni kapital, da se to lahko gresta

c) Sta redka superzvezdnika v tej državi , ki želita spreminjati stvari

d) Sta blogerja, eden revolucionar interneta, drugi revolucionar politike

e) Štekata Zeitgest in se upata reagirati takoj in brezkompromisno

To so namreč lastnosti, katerih si bo želelo vse več ljudi in predstavljajo vse bolj realno moč v svetu na katerega se bomo morali navaditi vsi. Poglejmo kaj o tem fenomenu nove virtualno-medijske realnosti pravita dva avtorja, tudi sicer huda akademska in medijska frajerja, s Švedske, Alexander Bard in Jan Soderqvist v njuni knjigi Netocracy:

»Samo tisti, ki so pripravljeni spreminajti se ves čas bodo sposobni družabno preživeti v svetu, ki je dosegel stopnnjo svoje stalne mutacije. Netokratske psiho terapije, vzemimo kot primer, ne bodo temeljile na večinskih psiholoških in psihoanalitičnih modelih bolj ali manj integriraniih in celovitih osebnosti. Freud in njegovi sledilci, interpreti, nasledniki v terapevtskem žanru, so odigrali svoje vloge.

Namesto njih bodo v ospredje stopili teoretiki progresivne komunikacije in shizo analitiki, ki svoje delo utemeljujejo na modelih situacijskih in interakcijskih idej. V informacijski družbi bo več oseb iskalo zdravljenje zaradi pretirane celovitosti osebnosti, kot za težave povezane s tendencami shizofenije. Najverjeneje gre za to, da je obvladljiva stopnja shizofrenije kar netokratski ideal.«

Na spletu in vse bolj v vseh medijih je popularnost edini kriterij, ki določa uspeh. Drugi takšen kriterij je relevatnost, ta pa je nujno situacijska in zaradi tega nestalna, spreminjajoča se kategorija, na katero se lahko pripravimo edino tako, da smo fleksibilni in pripravljeni prevzeti več identitet hrati. Vsako na svojem polju. Celovite osebe bodo v vse bolj omreženih skupinah težko dosegale kredibilnost in ugled. Zdi se smešno, nemogoče, noro, a kaže, da gre svet v to smer. Podobe prihodnosti se izrisujejo že danes.

Kako prikladno, morda je prav včerajšnja maškarada nit, ki povezuje arhaično človeško hrepenenje po tem, da bi imel več osebnosti, z našo prihodnostjo, ko bo to nujno. Se bomo čez leta na mašakaradah preoblačili v sebe?

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

8 odgovorov to “Jonas, Janez D, bloganje in virtualna psihologija”

  1. ameli komentira:

    zanimivo. fino!
    bom pa začela razmišljat o novem konceptu…stvar se bo namreč širila na vsa področja, v različnih oblikah….in kar so me sedaj podučili, da je bilo/je načeloma aktualno, bo verjetno kmalu neuporabno, gledano globalno.
    celovitost osebnosti – sam, ta je res težka…res ni nujna, edina smiselna in….vzdržljiva.

    lp,
    a

  2. Fetalij W. Tyschew komentira:

    Zanimivo… ampak Vesna Milek je overrated. Muchos overrated.

  3. Pohar komentira:

    Daj prosim, napiši kaj naj bi bil shizoanalitik.
    Drugače pa to zveni zanimivo, samo bi bilo dobro vse skupaj podkrepiti s kakšnim dejstvom.

  4. Primož Žižek komentira:

    Poanta, ki jo imajo v mislih teoretiki netokracije, ko uporabijo analogijo shozofrenije, verjetno izhaja iz dejstva, da je Eugen Bleuler, avtor sodobnega imena te bolezni, zaradi številnih simptomov, ki jo spremljajo, poimenoval “shozofrenije”, v množini. Ob tem se zdijo, za argumentacijo primerne, tudi besedni zvezi kot sta “razcepljen um” in “razkosan pogled na realnost”, ki spremljata encikopledične opise bolezni. Na nek način, kar dober opis realnosti, ki jo doživljamo.

    Po mojem je virtualni shizo analitik nekdo, ki razume in zna analizirati, kako se celota / celovita osebnost / razgrajuje v množino, se razmnoži in poskuša preživeti.

    Ker se tematike in omrežja okoli njih stalno spreminjajo, v sistemu motenj pa razpoznavne signale povzroča popularnost, sta relevantnost in nanj navezana socialna mreža, ključna. Slednja sta vedno situacijska in interaktivna. Od tod potreba po shizofrenem odnosu do stvari. Kljub odprtim omrežjem, so plemena sicer prijateljske, a dokaj zaprte družbe. Zaradi tega so vse bolj razdrobljeni tudi centri moči. Kdo pa je danes resnična avtoriteta?

    Preveč cinični smo postali, da bi verjeli.

    Jonas kot Luka Koper, Jonas kot Izmet Fekali, no, to pa seka.

    Poglejte si Jonasov blog. Eksplozija.

    http://jonas.blog.siol.net/2007/02/17/hri-bar-na-pustno-soboto/#comments

  5. Pohar komentira:

    Upam, da ne zameriš, če te prosim še za kratek opis realnosti, ki jo po tvojem doživljamo.

  6. Primož Žižek komentira:

    Kaj bi zameril? Hvala za vprašanje.

    Kot bi rekel nek prijatelj s Švedske: “Realnost? Kdo pa ve? V Skandinaviji imamo veliko distanco do vsega. Komu gre verjeti? Znanosti? O.K., ampak pravih odgovorov ni… Cerkvi? Kako? Politiki? :) . Vsekakor mislim, da je potrebna nova ureditev.” Sem se kar strinjal, še posebej, ker podobne zadeve slišim od umetnikov, akademikov, podjetnikov, pedagogov… Vsi čutimo, da se nekaj v naših družbah razgrajuje / reorganizira in nastaja nekaj novega, a kaj je to?

    Pri tem rad dodam, da velja Švedska za nanaprednejšo in najbolj ustvarjalno družbo na svetu. O tem pišem v enem izmed prejšnjih postov.

    Morda lahko k temu dodam če še to, kar je o informacijskih omrežjih in povezanem svetu dejal Arthur Clark: “Verjetno gre za še večjo iznajdbo, kot je bilo odkritje pisave”.

    V enem stavku bi se odgovor glasil: eksponatna dostopnost do informacij, vzpostavljanje netokratskih omrežij, moč potrošnikov, globalizacija, novi načini povezovanja, sodelovanja, učenja, dela in raziskovanja, super inteligenca, bogatenje družb… Po drugi strani pa: vse večji razkorak med bogatimi in revnimi, povečevanje digitalne ločnice, vdor tehnologij v zasebnost, kiber kriminal…

    Seveda ima omrežena realnost svoje politične, ekonomske, družbene, kulturne, tehnološke in še kakšne posledice. Ključno vprašanje zame pa je, kaj vse skupaj pomeni za posameznika, kaj za organizacije in kaj na primer za nacionalno državo. Kapitalizem je državi odvzel veliko moči, kaj bo prinesla omrežena prihodnost?

    Ker je svet postal zelo kompleksen se dogaja tudi zanimiv vzporeden pojav: vse več je poenostavljanja, populizma, kajti težko je v tej skorajda že znanstveni javni razpravi aktivno sodelovati…

    Seveda tudi v tem primeru velja, da je kolikor toliko verodostojen opis vedno subjektivne narave, torej situacijski in interaktiven.

  7. Pohar komentira:

    Ker je svet postal zelo kompleksen se dogaja tudi zanimiv vzporeden pojav: vse več je poenostavljanja, populizma, kajti težko je v tej skorajda že znanstveni javni razpravi aktivno sodelovati…
    Točno tako. Ampak vsaj po mojem mnenju je prav znanost glavno gonilo napredka in razvoja in prav zato ne vidim tako jasne povezave med internetom in našo prihodnostjo. Bolj kot znanost napreduje bolj je kompleksna in tako tudi bolj nerazumljiva za internetne skupnosti, ki po tvoje vegetirajo k enostavnosti in populizmu. In če te skupnosti vegetirajo k populizmu in posploševanju so toliko bolj primerne za razne manipulacije.
    No stvar je zelo zanimiva, saj je z razvojem medmrežja prav znanost dostopna prav vsakomur, ki hoče dobiti odgovor na katerokoli vprašanje.
    Na žalost tega velike internetne zvezde tega ne uporabljajo najbolj pogosto, ali pa tega tudi ne znajo. V resnici gre vse večinoma po liniji najmanjšega odpora, na prvo žogo in brez kakršnekoli globine.

  8. Primož Žižek komentira:

    Preživetje na internetu je borba. Kako naj bi očital svetu, katerega čas teče nekajkrat hitreje od običajnega tiktakanja, da vegetira?

    Jasno je, da so ljudje, ki ustvarjajo netokracije inteligentni. Internet je tudi orodje skupinskega razmišljanja in delovanja. To bo imelo potenten in nepredvidljiv vpliv na našo prihodnost.

    Sam težko komentiram znanost, ker nisem znanstvenik. Poznam pa znanstvenike, tudi v našem podjetju jih imamo. Hudo brihtni in hudo delovni so. Kompleksnost znanstvenega sveta ustvarja ločnice, v znanju in dostopnosti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !