Internet ogroža družbo?

tiger.jpg»Ne!«, je zabrusila Saša, ko sem izustil, da »po mojem mnenju internet močno povezuje ljudi sorodnih zanimanj, saj geolokacija v spletu na nek način izgubi pomen in so lahko odnosi v virtualnem prostoru presegajo našo neposredno okolico«. »Ja, kaj pa otroci?!«, se je razburjala, »saj ne znajo več brez računalnika«. Pritrdil, da se mi res zdi neverjetno, kako računalniško pismeni so mladostniki. »O tem ti govorim, človek. Ne mladostniki, deček je star 4 leta, pa se ne premakne od računalnika!«.

Sam pri sebi sem se strinjal in ob zadnjem požirku piva v Ortu odšel domov trdno odločen, da se še bolj posvetim vprašanju varne rabe informacijske družbe.

Prepričan sem, da se prihodnost informacijsko in tehnološko razvitih družb najbolj kaže v Aziji, konkretneje v Južni Koreji. Na nek način je vpogled v njihovo družbo, vpogled v našo potencialno prihodnost. Zato sem si pobližje pogledal kaj je novega v tej deželi, eni od četverice azijskih tigrov. Pri čemer me je dodatno vzpodbudila informacija iz Avstralije, kjer je vlada pripravila seznam prepovedanih spletnih mest v javnih šolah, na katerem se je pojavil tudi YouTube.


Južna Koreja leta 1995 sprejme pogumno odločitev

Statistike uporabe vseh vrst sodobnih tehnoloških igrač so osupljive: preko 75 % populacije ima hitro 3 mega bitno širokopasovno povezavo do doma, država uživa preko 66 % penetracijo interneta, kar pomeni 34 milijonov uporabnikov. V tej deželi boste našli preko 25.000 internet caffejev, če pa želite video igrice tudi to ne bo problem: 3.000 podjetij za izdelavo video igric pridela okoli 4 miljarde ameriških zelencev prihodkov. Približno 80 % vseh južnih Korejcev ima vsaj en mobilni telefon.

Za pozornost uporabnikov med seboj tekmuje kar 10 velikih iskalnikov (Google, Yahoo, Msn, Altavista, Nate, Simmani, Wisenut…). Skratka, ko gre za tehniko, tozadevno ne gre nikomur na svetu bolje. Kako je to mogoče?

Leta 1995 je južnokorejska vlada sprejala eno izmed najbolj naprednih poslovnih odločitev v zgodovini. Masovno je vlagala v razvoj zmogljivega širokopasovnega omrežja, ki bi omogočal razvoj storitev vsem telekomunikacijskim podjetjem. Poleg tega je vlada sofinancirala tudi nakup osebnih računalnikov, s čimer je 45 milijonov Korejcev prišlo do poceni osebnih računalnikov. In kakšna je bila cena tega podviga? Skromnih, 1.5 miljarde ameriških dolarjev.

Nacija nora na internet, video, igre in internet caffeje

Takšna vlaganja v infrastrukturo so povzročila eksplozijo elektronskega potrošništva. Korejci za igre vseh vrst zapravijo letno skoraj 2 milijardi ameriških dolarjev in so največji trg za te sodobne pogruntavščine za krajšanje časa. Rezultati so osupljivi.

Tako na primer Korejci kupijo kar 40 % celotne svetovne prodaje igre StarCraft in 30 % igre Diablo II. Še nekaj zanimivih podatkov za tiste, ki jih zanimajo IT statistike. V letu 2004 je 7 odstotkov prebivalstva je v igralo mobilne igre. Trije korejski mobilni operaterji pa vsak dan beležijo preko 85.000 presnemavanj mobilnih iger.

Kakšna je cena, ki jo plačuje družba?

Toda takšni trendi uporabe imajo tudi svoje slabosti. Poglejmo si najprej odvisnost od interneta, glede na raziskave je okoli 40 % korejske populacije že resno odvisnih ali v nevarnosti, da to postanejo. Kar je še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je večina uporabnikov interneta mladih, starih od sedem do 19 let (v tej populacija je penetracija interneta dosegla neverjetnih 96 %), ki ga uporabljajo predvsem za spletne skupnosti, online igre, kot tudi za elektronsko pošto in iskanje informacij.

Kako huda je odvisnost govori opis dvajset letne Kim Myung, korejke, ki se je ozdravila odvisnosti: »Mislim, da sem se zavedala, da postajam odvisna, a si nisem mogla pomagati. Kar naenkrat se sploh nisem več preoblačila. Prenehala sem tudi hoditi ven. Videla sem se kot oseba v igrah«. Podobnih zgodb je ogromno, saj vse več mladih svoje popoldneve preživlja v nepregledni množici itnernet caffejev, kjer zdravijo svoje frustracije ob neuspehih v šoli, razpadlih odnosih, pomanjkanju samozavesti, dolgčasu…

Kiber nasilje in druga kolateralna škoda

Najbolj zanimivi so podatki o kiberkriminalu, povišani stopnji ločitev v zakonih in nenazadnje porast ksenofobije v tej deželi. Stvar je šla v zadnjem obdobju tako daleč, da tujci na svojih nahrbnikih obvezno nosijo zastave držav iz katerih prihajajo. Kako daleč so šle stvari v kiber kriminalu govori že dejstvo, da je vlada že leta 2004 organizirala posebno skupino, preko 110 oseb, ki se borijo izključno s kiberkriminalci.

V zadnjih letih so bile njihove žrtve tako javne kot poslovne organizacije. Da informacijska družba in tehnološki razvoj ne vplivajo pozitivno na trajnost zakonov že vemo, a podatek, da se je stopnja ločitev v Koreji samo v zadnjem desetletju zvišala za 250 % je šokanten. Socialogi pravijo, da so družbene spremembe, ki so na Zahodu ali na Japonskem potrebovale desetletje, v Južni Koreji stvar nekaj let.

Očitno bo raziskovanje vplivov na našo družbo trajalo dlje, kot sem si nadejal. Že bežen pogled v Južno Korejo ni ustvaril nič kaj prijetne slike, zaenkrat. Ker pa sva s Sašo sva dogovorjena, da pogovor nadaljujeva in ker sem obljubil, da moji zapisi ne bodo predolgi bom zaenkrat končal. Seveda bom o novostih objavil tudi kakšen follow up zapis.

Pri čemer bom sledil osnovnemu vprašanju: kaj lahko storimo že danes, da bo Slovenija poleg tega, da bo ena najbolj razvitih, tudi ena najbolj zdravih, sproščenih in družbeno solidarnih družb, ko gre za internet, mobilna omrežja in druge elektoronske nad in pod vrste razvoja.

Vir: fotka

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Internet ogroža družbo?”

  1. Izidora komentira:

    Res zanimiv prispevek. Pred kratkim sem nekje prebrala, kakšne težave imajo s pojavom osamitve mladostnikov na Japonskem. Na žalost sem pozabila japonski naziv za to odvisniško stanje. Sodeč po članku je z internetom akutno zasvojenih na milijone japonskih mladostnikov. To je zaskrbljujoče. Previdnost, previdnost, previdnost. Kdo se s temi vprašanji ukvarja v Sloveniji?

  2. matjaz komentira:

    Ouau, štala!

    hvala za info. Še.

  3. Primož Žižek komentira:

    Izidora, tole te utegne zanimati: http://www.safe.si/

  4. hegu komentira:

    Ne smemo pozabit, da mamo najbolj močn procesor v glavi, ne na mizi.

  5. nada komentira:

    Tudi jaz sem mislila da je najmočnejši procesor v glavi……toda mojemu nečaku se je zgodilo ravno to….zasvojenost……in sicer preko podjetja MANTIS d.o.o kjer vsake tri mesece plačuje kode za World of Warcraft Time Ca 6.990 sit. Ta drobižek mu je skuril možgane. Od fanta z velikimi potenciali nadpovprečno intiligentnim nagrajencem prenekaterih priznanj,pohval je danes pri 24 letih doma zaprt v virtualnem svetu, ki odklanja življenje,učenje,šport,prijatelje (razen soigralcev).Ves realni svet mu je šit, vsi se trudimo z njim a smo le debilni, šit.Kako postopat? Kako pomagat ?Psihjatrija na našem prostoru ni uspešna pri odraslih zasvojencih računalniških igric.

  6. hegu komentira:

    Najbrž bi bilo lepo, ko bi spoznal dekle in se zaljubil do ušes.

  7. Freud komentira:

    Samo milijon nas še živi na naši zemljici. Samo milijon nas dobr ve, da dobri smo ljudje. Če bi nas milijon postalo odvisnih od interneta? Bodo imeli psihologi veliko dela. Vsi na filo faks:)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !