Predlog 2.0

web.jpgDa bi razumeli svet čez deset let, bi se morali preslikati vanj. To pa je precej težko. Kdor bo izumil časovna potovanja bo kot poslovnež zaslužil veliko denarja. Če poznaš pravi trend, imaš zmago takorekoč v rokavu. Koliko lažje bi bilo poslovati, če bi točno vedeli, kaj bo na primer čez dvajset let krojilo usodo tega sveta? Marsikateri prehiter zaključil bi se ne zgodil. Učinkovitost investicijskih odločitev bi poskočila. Hodili bi v svet, ki ga poznamo in ga z lahkoto upravljali. Popularnost takšni iznajdbi je zagotovljena. Odkrivanje trendov je zaenkrat najbližje časovnemu stroju kar smo prišli. In je vse bolj pomembno in iskano. Zato obstajajo skupnosti t.i. trendspoterjev iz vsega sveta. In kaj je novega pri največjem trendu naše generacije, internetu?

Kaos

Eden od mini trendov, ki je v zadnjem letu pretresel internet in družbo je koncept, ki ga popularno imenujemo splet 2.0, skupaj z vsem, kar se kar se sedaj poraja iz njega. Zato se mi je Sof letos zdel dokaj usoden dogodek za nadaljni razvoj interneta v Sloveniji. Potem, ko je slavni koncept splet 2.0 osvojil Ameriko in Zahodno Evropo, se je v samo nekaj letih preselil v Slovenijo. Tudi s pomočjo Jonasa, ki je Slovence neumorno učil internetne pismenosti in ustvarjalnosti. Sof bi moral izpasti, kot signal oglaševalcev, da so pripravljeni na izziv. Seveda ni čisto tako, a optimizem in odločenost nekaterih dajeta upanje, da se bo tudi v oglaševalskem svetu, po vzoru OpenAd-a, rodil še kakšnem poslovni model, ki bo uspeval preko naših meja, v državi Internet. Zaenkrat je pozornost oglaševalcev bolj na tem, kako se prilagoditi in zadržati pozicije ali jih okrepiti.

Definicij spleta 2.0 je toliko kot je tistih, ki mislimo, da se spoznamo na internet. Podobno, kot debata v piaru v začetku devetdesetih letih, ko so se tisti piarovci, ki so hoteli biti cool in načitani, prepirali o tem ali je bolj pravilni odnosi ali stik, javnost ali javnosti. Ali pa velika debata marketingarjev okoli pojma relationship marketing. Bistveno je, da se je stroka s takšnimi zgodbami odkrivala in se krepila tudi navzven. In podobno je z internetom.

Zaupanje

Rekel bi, da je popularnost koncepta splet 2.0 sporočilo interneta, da odslej zagotavlja varno, standardizirano in vsem dostopno platformo za poslovanje in vplivanje na ljudi. Če povzamem, splet 2.0 je, vsaj zame, standardiziranih orodij in načinov uporabe, ki so dosegli kritično maso razširjenosti in s tem omogočili prepoznavanje različnih vzorcev vedenj in praks.

»Res? Meni se zdi, da se nič ne dogaja«, je rekla prijateljica, ko sva v telefonskem pogovoru izmenjavala poglede o razvoju interneta. Pribilo me je. Skoraj bi rekel, da je bil užaljen moj ego. Kako misliš? Delaš na internetu in se ti zdi, da se nič ne spreminja? »Ja, tako. Si začuden? A misliš, da nimam prav? Morda pa je res čas, da se spet malo poglobim.« Ta izkušnja mi je dala misliti. Kaj se je v zadnjih desetih letih na internetu res bistvenega spremenilo? Pretehtal sem argumente in prišel do sklepa, da se je zgodila samo ena res bistvena sprememba. Namreč, da je internet postal orodje in okolje mas. Ostalo poznamo. Kjer so mase, so trgi. Kjer so trgi je denar. Internet je iz vojaške tehnologije padel v roke zanesenjakov, zdaj pa ga vse bolj upravljajo podjetniki.

V svetu interneta se zgodbe govorijo digitalno in kolektivno. Kjer sodeluje preko milijarde ljudi in je v igri na milijarde dolarjev, vse skupaj pa poganja mreža računalnikov in programja, se rodijo neskončne možnosti za ustvarjalnost. Tudi pri poslovanju. Internet omogoča splošne, kot nišne pristope. Kolikor je besed, toliko je potencialno niš. Za zrel trg štejem branže, kjer je vsaj prvih deset zadetkov na določeno temo, profesionalno vodenih. Problem interneta je, da ko ga človek sprejme in osvoji, spremeni mnoge navade v t.i. realnem življenju. Točka preloma je torej trenutek, ko se nekdo odloči uporebiti internet. A uporabniki sami po sebi še niso dovolj, kljub temu, da so znanilci zaneljsivih sprememb.

Biznis vendarle zahteva določeno stopnjo stabilnosti, sicer so tveganja prehuda. Splet 2.0 je zato veliko olajšanje poslovnega interneta, saj je nekaj tako popularnega močno potreboval. Šlo je za vprašanje zaupanje. Po Nasdaqovi borzni katastrofi, je svet preplavilo tektonsko nezaupanje v ta medij. Predvsem pri vlagateljih. Internet se je odzval bolj zrelo in samega sebe vzel bolj resno. In nalogo opravil z odliko. Letna rast tega najhitreje rastočega medija v zgodovini sodobne družbe, še vedno dosega preko 30 %. Mnoge branže rastejo z indeksom 200, 500 ali več. Splet 2.0 je sklop orodij, ki omogoča varno manevriranje po zalivih in pristanih interneta.

Na vrhu seznama

Za konec izražam dve viziji predloga 2.0. Na guruje apeliram naj naslednje velike zgodbe z interneta, ki bo očitno semantično omrežje, ne poimenujejo 3.0. Odločimo se raje, da z Rileyevo oznako 2.0 zaznamujemo tretje tisočletje. Tisočletje, ko človek prične delovati kolektivno. Internet je prišel tudi tozadevno pravočasno. Vsi čutimo, da se na svetu dogajajo velike spremembe in da smo kot človeštvo pred velikimi preizkušnjami. In druga vizija? Postanimo nacija, ki zna internet uporabiti na najbolj zdrave in produktivne načine. Bodimi svetovni liderji pri uporabi interneta in po številu uspešnih internetnih podjetij na prebivalca na svetu. Znamo?

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Predlog 2.0”

  1. hegu komentira:

    Nice! Lepo napisano.
    Razmišljam pa o “Rich get richer” efektu. Se ti zdi, da pri širjenju social networka lahko pride do odklona kvalitete in zgolj sledenju že ustvarjenih in izpostavljenih vsebin? Človek rad sledi “trendom”, čeprav to sploh niso?

  2. Človek komentira:

    Dobro napisano ja. In ja Slovenija namesto, da bi iskala trendspoterje, bi mogla imeti trendsetterje… Internet in računalništvo bi bil lahko tudi rešitev za marsikatero občino, ki je danes v krizi in ne more iti v smer, ki je zastavljena v SLO (turizem)… Tukaj ciljam predvsem na občine kot so Jesenive, Zagorje…. Ampak mogoče se ˝naši˝ še ne zavedajo kam ta svet gre…

  3. Primož Žižek komentira:

    Človek, strinjam se… Če pogledamo občinske proračune, hitro ugotovimo, da med 200 občinami komajda najdemo kakšen vzoren primer. Pa tudi v gospoadrstvu in predvsem v sektorju družbenih dejavnosti še marsikaj manjka. Trendseterji, da. Morda je OpenAd takšen primer. Upamo na najboljše.
    Hegu, prav v tem ločevanju zrna od plevela je največji izziv. Umetnost je poenostavljati in delovati na podlagi res bistvenih trendov. ne marketinških “buzzov”, temveč realnih trendov, kakršni so: rast uporabnikov interneta, rast dela od doma, globalizacija, konvergenca medijev…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !