Resničnostni marketing na internetu

reality1.jpgKako radikalna transparentnost in goli pogovori spreminajo komuniciranje? V teh dneh sem opazil več zapisov na temo spleta, kot pribežališča za »navadne ljudi«, novinarje, podjetnike, celo politike. Na sploh opažam, da je internet postal priljubljena tema v medijih, kot tudi v pogovorih.

Inflacija mnenj seveda povzroča tudi inflacijo pričakovanj. Nič čudnega, ravnokar objavljeni podatki Zenith Medie pravijo, da bo v letu 2007 na spletu porabljenih 38 milijard dolarjev za oglaševanje. Ljudje hrepenijo po mnenjih drugih ljudi, pravzaprav je vse skupaj postal nekakšen virtualni Big Brother, kjer naj bi vsi vedeli vse in kjer naj bi vsi delili svoja razmišljanja, svoj pogled z drugimi. Kot bi šlo za kolektivni vojurizem.

Mene pa tokrat zanima, kako so se temu trendu prilagodile organizacije, predvsem podjetja. Za primer sem vzel korporativno bloganje IKT podjetij. Hkrati se mi je zdelo vrašanje, koliko direktorjev velikih svetovnih podjetij piše spletne dnevnike, zanimiv pokazatelj. Zdi se, da so podjetja že v pravih vojnah za vpliv na mnenje v internetnem prostoru, direktorji pa so bolj zadržani.

Vplivni blogi se srečajo z vplivnimi mediji

Resničnostni marketing se že kaže tudi v »blogerskih vojnah« med tehnološkimi podjetji. Proti koncu lanskega leta so se na tem področju spopadli HP, IBM in Dell. Že pred tem je preko svojega bloga informacije v svetovno skupnost zainteresiranih uporabnikov lansiral tudi Google. Zelo popularni so bili tudi zapisi donedavnega glavnega Microsoftovega blogerja, Scobleizerja, ki pa je našel nov profesionalni izziv.

Zdi se, kot da bi vsi prebrali odlično knjigo o korporativnem bloganju Corporate Bloggin, avtorice Debbie Weil. Kdo še rabi Wall Street Journal, The Econimista in podobne medije, se sprašujejo avtorji besedil na spletu. Zakaj? “Le za filtriranje mnenj in stališčakorporacij?”, se sprašujejo. Ljudje želijo in zahtevajo informacije iz prve roke.

Direktorji na blogih

Morda sem spočetka mislil, da bodo direktorjev s svojimi blogi precej. A kaže, da s svojimi iskrenimi zapisi na blogih nočejo tvegati uspeha podjetij in svojih visoko nagrajenih karier. Modro? Verjetno.

Vseeno pa sem bil kar malce negativno presenečen. Namreč, med direktorji več sto vodilnih podjetij lahko na blogih najdemo le redke, ki komuniciranje preusmerjajo na bloge; le redki so se torej znašli v spirali “golih pogovorov”. Večina pa očitno meni nasprotno – da goli pogovori lahko celo škodijo.

Prilagam seznam blogerjev – direktorjev, ki ga je sicer izoblikoval Mario Sundar, promotor skupnosti pri LinkedIn, kot primere zanimivih praks. Večinoma gre za direktorje C-seznama podjetij:

1. Jonathan Schwartz (predsednik & CEO, Sun Microsystems)
2. Craig Newmark (CEO, Craig’s List)
3. Mark Cuban (Owner, Dallas Mavericks)
4. Ross Mayfield (CEO, Socialtext)
5. Matt Blumberg (CEO, Return Path)
6. Alan Meckler (CEO, Jupiter Media)
7. Kevin Lynch (Glavni programer, Adobe)
8. Robin Hopper (CEO, ustanovitelj – iUpload)
9. Jason Calacanis (CEO, Weblogs)
10. John Dragoon (CMO, Novell)

Naj vas ne zavede resničnost: gre za infotainment

Trend resničnostnega marketinga sam po sebi nas ne sme zavesti. Še zdaleč ne živimo v realni in resnicoljubni družbi. Nekoč mi je znanec, ki se spozna na rumeni tisk dejal, da če želiš uspešno prodajati čaospis, ne sme biti v zapisanem nikoli manj kot 40 % resnice, nikakor pa ne več kot 70 %. Z drugimi besedami, legitimnost govoricam v medijih so dali tradicionalni mediji že zdavnaj pred pojavom interneta. Internet je stvari tozadevno le še zakompliciral. Elite so izgubile monopol nad filtriranjem govoric v javnem diskurzu. Skrite in spremenjene identitete omogočajo fantaziji in sporočilom prosto pot.

Prav zato so mnoge vsebine na robu infotainmenta ali kar povsem nazoren primer infoteinmenta. Razmerje med resničnostjo in navideznostjo je zato tudi vse bolj megleno.

Sistemi ugleda bodo vse bolj ločevali seme od plevela

Sistemi ugleda bodo vse bolj vitalen element navigiranja po internetni vsebinski in mnenjski pokrajini. V internetu resničnosti ne določa resnica, resničnost določajo priporočeni seznami, priporočene povezave in priporočeni kontakti.

Tukaj pa s svojim magnetizmom nastopi tudi resničnosti marketing, kot medijski fenomen zadnjega desetletja, ki svoje inkernacije doživlja tudi na internetu. V kombinaciji z delovanjem omrežij gre za novo super mašino vplivanja na ljudi.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Resničnostni marketing na internetu”

  1. Matej komentira:

    Po mojem so tudi nagradne igre in podobne rešitve odlično orodje za reality izkušnjo. je pa marketing v zadnjih letih postavl prava znanost. Nekdo mi je zadnjič omenil, da je po njegovem prav funkcija marketinga v slovenskem biznisu najslabše razvita. Kaj menite o tem?

  2. nada komentira:

    citiram: razmerje med resničnostjo in navideznostjo je zato tudi vse bolj meglena.
    igra besed:kako navidezno pošten možakar v resnici državljane spelje v meglo.
    Ja, zelo bi bil zanimiv blog od g. Bavčarja.

  3. mitjamavsar komentira:

    Matej: Marketing je znanost že 50 let, na slovenskem pa v pravem pomenu obstaja le kot ogrožena vrsta v učbenikih in v nekaterih študentskih glavah. Po treh letih prakse se naučijo, da je pojem marketinga enak prodaji … In na tej točki se vse konča.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !