Petkrat piar in internet

pr_week.jpgKo sem pred časom Gerryu Mcgovernu dejal, da se mi zdi, da bo področje korporativnih komunikacij in piara v času interneta doživelo temeljito transformacijo je le dejal: »Joj, človek, to je eno od najbolj razburljivih področij razvoja na internetu«. Skorajda vsak dan sem v stiku s komunikatorji in piarovci, ki upravljajo spletna mesta, bloge, forume. Seznanjem sem z njihovimi težavami, izzivi in priložnosti. Včasih razmišljam, kako se je stroka spremenila v primerjavi s pionirskimi leti v tej državi. Zdi se mi, da je za to koristen pogled skozi prizmo znanj, veščin in naravnanosti, ki naj bi jih imel piarovec v informacijski družbi. Sledi nekaj opažanj.

Prvič, predvsem se počasi sidra spoznanje, da je stroka podvržena novim pravilom igre in da na javno mnenje še nikoli ni vplivalo toliko različnih centrov vpliva. Skorajda vsak omrežen član javnosti je lahko potencialni pro/contra deležnik v komunikacijskem kontekstu. Nekoč so veljali za vire javnega mnenja predvsem politika, biznis, mediji, nevladne organizacije in javnomnenjski voditelji znotraj posmarznih specifičnih javnosti. Danes je drugače, javno mnenje določa nepregledna množica vse bolj fragmentiranih medijev in omreženi oblikovalci javnega mnenja. Glavna trenda zadnjega desetletja sta pustila svoj pečat tudi na tem področju: prodor kapitalizma in razvoj IKT.

Drugič, znanje povezano s komuniciranjem v e realnosti je obsežno. Od razumevanja sodobnih paradigm distribuiranih vsebin, logike tehnološkega okolja interneta, celovitega pogleda na vlogo IKT v sodobnem poslovanju, preko znanj o načrtovanju, vodenju, merjenju aktivnosti v spletnem, mobilnem in drugih multimedijskih in virtualnih okoljih ter seveda vplivov omrežene družbe na človeka, referenčne skupine, celotne javnosti in družbo.

Tretjič, piarovci napredne sedanjosti in vsakdanje prihodnosti obvladajo veliko veščin: internet, osebni računalnik, internetne rešitve in storitve, programe, so pismeni uporabniki različnih analitičnih orodij, ki tudi spletnemu piaru omogočajo doslej nepredstavljivo hitrost in natančnost merjenja učinkov. Težav jim ne povzorčajo pojmi kot so SEO, PPP, SEM, CRM in podobno. Predvsem pa so mojstri ustvarjanja zgodb, pisanja za splet.

Četrtič, internet smo ljudje. Za internetne projekte in program pa je značilno, da so multidisciplinarni. Internetno okolje pa je večni work in progress. Ti dve postavki predstavljata sila velik izziv. Kako usmeriti ladjo v pravo smer, biti dovolj progresiven, da postavljaš pravila in ob tem zagotoviti ključne elemente uspeha vsake skupine: doseganje ciljev, participacija vseh, delitev uspeha, zaupanje, ponos? Kako drugače, kot z odprtostjo, strpnostjo, pripravljenostjo za učenje in sodelovanje med inženirji, novinarji, tržniki, programerji?

Petič, edini način, da piar kot stroka vpliv ana dogajanje na internetu je, da se sooči z neizbežnim tehnoloških okoljem v katerem se ustvarja javno mnenje in osvoji potrebna znanja, veščine in navade. Upravljanje tipografije medijske pokrajine na spletu je precej drugačno od klasičnih press relasese – odnosi z novinarji – kliping piarovskih krogov. Vse to ostane, potrebno pa je dodati za ščepec virtualnega. Piar bo namreč vse bolj pomemben, ko gre za ustvarjanje priložnosti za blagovne znamke. Ni naključje, da je precej novih blagovnih znamk posledica obsežnih publicitet, ki jih dosegajo v medijih. O tem več enkrat v prihodnje.

  • Share/Bookmark

5 odgovorov to “Petkrat piar in internet”

  1. ervinator komentira:

    Drobcena pripomba: internet so računalniki, splet (www) smo pa res ljudje (vsebine in njihove povezave). ;)

  2. Primož Žižek komentira:

    Se strinjam, vendar sem se nekako navadil, da večina ljudi enači izraz internet in www. Thanks.

  3. M. komentira:

    Interneta in spleta ne moreš enačiti, ker nista sinonima. Internet je, kot že beseda nakazuje omrežje, ki medsebojno povezuje omrežja računalnikov. Zastavljen je bil kot projekt ameriške vojske (razvoj je potekal pod okriljem razvojnega oddelka ARPA -> arpanet), ki je želela ustvariti omrežje brez nekega osrednjega dela. Omrežje, ki bi bilo zmožno preživeti jedrski napad, ki bi ‘zradiral’ polovico sveta. Tako je nastalo omrežje, ki je bilo popolnoma decentralizirano, vsak del je bil popolnoma neodvisen, a hkrati povezan z ostalimi. Podatki so razpršeni po številnih vozliščih omrežja. Če en del omrežja preneha delovati, bodo ostali deli še vedno dostopni. Povezani so le z ohlapnimi ‘dogovori’.

    Svetovni splet oziroma splet je le ena sfera, ki obstaja znotraj interneta – druge so npr. elektronska pošta, novičarske skupine, FTP, itd. Splet vsebin, ki so jih ustvarili ljudje in povezave ki te posameznike in njihove vsebine povezujejo in tkejo. V splet.

    Če govoriš o spletu, govoriš hkrati tudi o internetu, saj je splet del interneta.

    Če govoriš o internetu, ni nujno da govoriš tudi o spletu, saj lahko s tem impliciraš na kakšno drugo sfero.

  4. Primož Žižek komentira:

    Kot rečeno, se strinjam. Tudi sam poskušam uveljaviti dva termina: splet in spletno mesto. A večina uporablja internet in spletne strani. S tega vidika bi rekel, da se obnašam nekako marketinško, saj se večina ljudi ne ukvarja z distinkcijo med pojmoma. Hvala za dober opis razlike med webom in internetom.

  5. hegu komentira:

    Je pa zanimivo, da internet ni bil zastavljen kot projekt ameriške vojske, pač pa so se pionirji zatekli pod okrilje vojaškega denarja, ker jim je zmankalo sredstev. Vojska pa ima denar:) in to ful

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !