Mini tečaj uporabnosti – 1. poglavje: vstopna stran

kompjuter.jpgInternet je samopostrežno okolje, kjer mora biti vse, vsaj kadar govorimo v poslovnem kontekstu, namenjeno uporabnikom. Njihovemu hitremu napredovanju med opravljanjem postopkov na spletnem mestu, njihovemu enostavnemu pomikanju med meniji, njihovemu hitremu razumevanju ponudbe in če je potrebno, takojšnjemu dostopu do informacij. Na seminarjih, delavnicah in pri svetovanju je vprašanje uporabnosti izpostavljeno velikokrat. Ugotovil sem, da je način, kako naša ekipa deli vidike uporabnosti prijazen in uporaben, saj prinaša rezultate. Nekaj teh načinov in razmišljanj želim deliti z vami. Današnji prispevek je prvi v seriji prispevkov, ki jih bom objavil v rubriki Mini tečaj uporabnosti. Tukaj je prvi del:

Hitrost nalaganja strani je odločilna za prvi vtis

Manj časa, kot se nalaga vstopna stran, boljša je uporabniška izkušnja. Trenutno velja, da naj spletno mesto na vstopni strani ne presega 50 kb. Za primerjavo, Google, največji svetovni iskalnik, je na vstopni strani “težak” vsega 11 kb.

Pazljivo z naslovnimi animacijami

To je lahko na slabših računalnikih velik problem, zato naj upravljalci spletnih mest upoštevajo razlike v dostopih do interneta med uporabniki. Z razvojem širokopasovnih omrežij je izkušnja na internetu sicer vse bolj odvisna tudi od uporabe multimedijskih rešitev.

Vstopna stran je ključna za prvi vtis

Prvi vtis se ustvari v manj kot sekundi. Kaj pa odloča o splošnem prvem vtisu? Praksa pravi, da lahko 10 ključnih faktorjev uspeha razvrstimo v naslednjih 10 poglavij:

a) Preglednost spletnega mesta

b) Čistost spletnega mesta

c) Logičnost spletnega mesta

d) Instinktivnost spletnega mesta

e) Jasni postopki na spletnem mestu

f) Privlačnost zapisov

g) Prijazna in sveža grafika

h) Celostno profesionalni izgled

i) Hitro nalaganje prve strani

j) Osredotočenost spletnega mesta

Naj bo uporabniku takoj jasno kaj lahko pričakuje

Na prvi strani je ključno, da pridobimo pozornost uporabnika in omogočimo pogoje, da bo pričel raziskovati spletno mesto, če nanj pride prvič. Uporabniki so zadovoljni, kadar je vsebina za njih zanimiva in če vedo, kaj so ključni postopki, na voljo uporabnikom spletnega mesta. Osredotočenost na tipičnega uporabnika, prioritiziranje vsebin in postopkov, ter jasni in natančni zapisi, podkrepljeni z dobro navigacijo, so temelji, ki ustvarjajo občutek “vem, kam in po kaj sem prišel”.

Kazalo vsebine je koristno kadar je stran kompleksna

Na prvi pogled se zdi, da je vključevanje kazala vsebine na spletno mesto nepotrebno, saj se rubrika večinoma nahaja med manj pomembnimi vsebinami, kot kažejo raziskave. A je do tega dejstva potrebno imeti nekoliko distance. Gre namreć zato, da zemljevid uproabljajo, ali zelo izobraženi ali zelo slabo izobraženi uporabniki. V prvi skupini so nemalokrat tudi novinarji, neodvisni raziskovalci, žirije raznih spletnih tekmovanj (oglaševanje, odnosi z javnostmi, internet, oblikovanje…). Kazalo vsebine, kot posebna rubrika ali storitev, je učinkovita in standardizirana rešitev nudenja navigacijske podpore vsem, ki iščejo temejito; večinoma bolj strokovne javnosti.

Avtorstvo spletnega mesta naj bo jasno

Temeljna prednost interneta, to je pluralnost, je hkrati tudi glavni problem, ko gre za pridobivanje zaupanja uporabnikov. Preprosto je postaviti spletna mesta, še preprosteje pisati zapise, ki morda tudi ne ustrezajo resnici. Tudi prevare in slabe prakse, ki so jih bili deležni ljudje, so prispevale k bolj dovršenim uporabnikom, ki do razvili varovalni sistem, ko se odločajo ali spletnemu mestu zaupati ali ne. Vprašanje zaupanja se je zato potrebno lotiti celovito. Navedba avtorja vsebin, ne bo le povečala zaupanja, velikrat namreč, navedba avtorja poveča odstotek nakupov ali drugih transakcij na spletnem mestu. Z vidika spoštovanja avtorskih pravic; spletna mesta, ki imajo navedene avtorje, uporabniki smatrajo za bolj napredne, dosledne in družbeno odogovorne.

Podoba vstopne strani naj se ohranja na podstraneh

Celostna podoba je eden od ključnih faktorjev celovite predstavitve in ohranjanja kvalitete vizualnih komunikacij organizacije. V primeru celostne podobe spletnih mest je celostna podoba ključ do prepoznavnosti spletnega mesta, med milijoni spletnih mest z vsega sveta. Celostna podoba, ki se ohranja po celotnem spletnem mestu uporabniku zagotavlja hitro koordinacijo po spletnem mestu, pričakovane izkušnje in domačnost, ki je potrebna za dolgoročno lojalnost uporabnikov. Celostna izkušnja spletnega mesta je pogojena z obliko in funkcionalnostmi na strani. Celostna podoba vključuje vse klasične elemente (logotip, tipografija, grafika), pa tudi interaktivne vidike (navigacija, ikone, povezave).

Navpično drsenje ni potrebno

Najbolje za spletno mesto je, da je storitev vidna in na voljo takoj. Navpično drsenje zmanjšuje preglednost in učinkovitost spletnega mesta.

Vodoravno drsenje zmanjša preglednost ponudbe

Vodoravno drsenje, zaradi prekrivanja vsebin in omejevanja percepcije celote na strani, omejuje potencial vstopne strani, saj uporabnik težko določa prioritete, če spletno mesto horizontalno ni vidno v celoti. Na internetu, podobno kot v tiskanih medijih, beremo od leve prosti desni. Vendar je branje bolj površno, saj uporabniki iščejo najpomembnejše elemente na strani. To počno diagonalno; od zgornjega levega kota, do spodnjega desnega kota. Za dokončanje branja, je ob vodoravnem drsenju, potrebno dodatno pomikanje po strani, kar zmanjša moč ključnih postopkov na strani.

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Mini tečaj uporabnosti – 1. poglavje: vstopna stran”

  1. hegu komentira:

    Uporabnost slovenskih spletnih mest je res pod povprečjem. Vendar obstajajo podjetij, ki se trudijo izdelovati strani, ki bi bile čimbolj user frendly. Problem je da v slo ni nekega splošnega zavedanja kaj uporabnost sploh pomeni za spletno mesto in za podjetje. S spletnimi mesti se v podjetjih ukvarjajo ljudje, ki imajo svojega dela že čez glavo, o zasnovi odloča pa itak stara garda CEO-jev. Le redki imajo toliko poguma, da priznajo komu drugemu, da katero stvar obvlada bolje kot oni sami.

  2. B5 komentira:

    Zdravo Primož,

    hvala za ta post. Zelo koristen. Imam pa eno zelo konkretno vprašanje. Trenutno imam tri strani. blog, svojo stran in pa internet stran z fotkami v polni resoluciji.
    http://borutpeterlin.mladina.si
    http://www.borutpeterlin.com/
    http://www.digitalrailroad.net/borutpeterlin/Default.aspx

    Vem, da so vse tri v bolj ali manj primitivnem stanju in to se bo hitro spremenilo. Dilemo imam naslednjo:

    Sprašujem se ali sploh potrebujem http://www.borutpeterlin.com/ kot svojo portfolio?

    Kljub temu, da mi brat izdeluje strani in mi lahko marsikaj naštrika in imam veliko platza na serverju, se sprašujem ali to sploh potrebujem? Ali ni veliko bolj pomembno, da se stran konstantno osvežuje recimo 1x tedensko, kot pa, da je fancy dancy zapakirana?

    Razmišljam, da bi svoj blog spedenal in imel vse tekst in linke urejene. Na online arhivu pa imel serije, ki so sicer standardizirane, a se bo osveževalo tedensko.

    Vse tri strani gotovo ne bom tedensko osveževal.
    thx,
    B5

  3. napoti komentira:

    Zdravo, Borut!

    Najprej opravičilo, ker se javljam šele po treh dnevih, imel sem nekaj zdravstvenih težav… Sicer pa, tvoj primer je zelo zanimiv.
    Menim, da si pri ocenjevanju kakovosti izgleda in funkcionalnsoti svojih spletnih mest preveč kritičen. Sam menim nasprotno, da so tvoja spletna gnezda uporabna in zanimiva. Konec koncev o tem pričajo tudi številne povezave, ki so jih deležni tako tvoja on line galerija, kot blog.

    Kot stvari razumem sedaj, bi predlagal, da zadeve osredišč okoli svojega bloga in online arhiva. Oba sta namreč popularna in tudi dobro stojita v vseh iskalnikih, kjer sem preveril stanje. Portfolio pa lahko izdelaš kot dopolnitev bloga in kot dopolnitev virtualnega arhiva. Portofolio je nekakšen Best of, kar pomeni, da ga določa predvsem avtorski vidik, ne pa vidiki popularnosti, pozicioniranja v spletnem prostoru…

    Imaš poznano ime, ugleden brand, če hočeš, veliko vpisov v iskalnike, si tudi precej po medijih, tvoje ime pa se pojavlja v številnih prispevkih in številnih povezavah. To so torej karte na katere je potrebno igrati. Bi pa sam povprašal uporabnike tvojih spletnih mest, katere vsebine in storitve bi radi obdržali, katere bi dodali. Prepričan sem, da ti bodo nasveti in ideje koristile.

    Glede imena http://www.borutpeterlin.com. Menim, da je o.k., če domeno obdržiš, saj bo prispevala k popularnosti in jasnosti. Sploh pa lahko domeno “vežeš” tudi denimo na on line arhiv, na katerega je kot eden izmed vsebinskih sklopov vezan tvoj portfolio, za sam portolio pa ne potrebuješ posebnega spletnega mesta.

    Toliko zaenkrat, več ti posredujem na mejl.

  4. mitjamavsar komentira:

    Zanimiv prispevek, ampak … “Navpično drsenje zmanjšuje preglednost in učinkovitost spletnega mesta.”

    Ta domneva je bila v takšni “absolutistični” obliki ovržena že pred leti. Precej uporabnikov je navajenih blogov in forumov, ki se praviloma skrolajo. + Če je zadeva dobro narejena, skrolanje ne moti.

    Je pa seveda odvisno od tipa strani. Recimo novi apple.com je kar dobro rešil naslovko. Je skrolabilna in pozorno upošteva zelo različne uporabnikove zaslonske ločljivosti.

    En odličen članek sem o tem bral pred kratkim, pa ga ne najdem.
    Erm :/

  5. hegu komentira:

    res je! Ena izmed stvari, ki so se jih uporabniki navadili. Koliko se pač nanaša na vidnost, vse pač ne more bit na nad foldom. Je skorajda bolje da si na koncu kot pa na sredini strani. Brez dobre vsebine pa ti živ bog ne pomaga, tud če si nad foldom:)

  6. Primož Ž. komentira:

    Se strinjam, ampak raje imam izjeme oz. profesionalce, kot da se uveljavi miselnost, da je skrolanje za iskanje informacij dobro. Kogar zanima vsebina oz. je povratni uporabnik, ga skrolanje načeloma ne moti. Kot nas na primer ne moti, ko moramo na vstopni strani easyjet.com poiskati svojo državo. Hvala za komentarje.

  7. B5 komentira:

    Ej, hvala za povratno informacijo. Tudi sam se prav tako, kot si rekel odločil. Menda je moj brat (Peter Peterlin) začel neke flash action scripte študirat in karkoli je že to zveni dobro in bom kasneje res naredil neko portfolio.
    Nabranje,
    B5

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !