Iskalni ali iskalniški marketing, to je zdaj vprašanje!

search_fotka.jpgPred nekaj tedni sem povabil Mitjo Mavsarja uglednega in priljubljenega blogerja, predvsem pa strokovnjaka za spletni marketing, da opredeli razliko med iskalnim in iskalniškim marketingom. S tem želim odpreti razpravo in prehitevati terminološke probleme, ki nastajajo v tej branži. Glede na to, da gre za najbolj konkurenčno dejavnost na svetovnem spletu, so namreč terminološke opredelitve tudi pomemben element konkurenčne aktivnosti. Ker želim, da se v Sloveniji izognemo nadaljnim nepotrebnim dilemam o poimenovanjih (ki mimogrede škodijo predvsem branži sami), sem sprožil diskusijo, ki še poteka.

Ocenil sem, da je čas primeren. Končno se je branža zares »odlepila od tal«. O tem pričajo rastoči prihodki iskalnikov v Sloveniji, številni ponudniki, ki ponujajo rešitve na tem področju, ter seveda tudi konferenca SKIM, prva in odlično obiskana konferenca o iskalnem/iskalniškem marketingu, ki smo jo izvedli lani. Moj namen je, da do druge konference SKIM, ki bo letos potekala v maju, razrešimo slovensko terminološko dilemo: iskalni ali iskalniški.

Iskalniki so spremenili poslovanje

Najina diskusija o iskalnem vs iskalniškem marketingu je zanimiva, saj omogoča bolj poglobljen vpogled v naravo iskalne industrije. Tudi ne dojemam trenutne debate, kot razprave z dveh koncev reke, nasprotno, menim da vsi stojimo v reki, ki se imenuje »Kako so Google in njegovi konkurenti na novo zapisali pravila poslovanja in transformirali našo kulturo«, kakor je svojo ultimativno knjigo o iskalni industriji The Search, podnaslovil John Battele.

Slovenska strokovna terminološka dilema: iskalni ali iskalniški marketing?

Kot predsednik programskega odbora slovenske konference SKIM, vodilnega dogodka iskalne industrije v Sloveniji, sem zaznal, da se v slovenskem prostoru pojavljata dve različici poimenovanja te branže za potrebe marketinga. Starejši in dlje prisoten, vsaj od leta 2002 naprej (Najdi.si),, je termin iskalni marketing (Poglej tudi blog Boštjana Cokana, enega od sodelovcev omenjena iskalnika); termin je tudi bolj popularen kot tag na blogih. V zadnjem letu pa se je pričel uporabljati tudi termin iskalniški marketing. Da bi ugotovil, kako popularna sta omenjena pojma sem se odpravil na Najdi.si. Kaj pravijo rezultati zadetkov?

Popularnost terminov v slovenskem spletu: število zadetkov Najdi.si

   
Iskalniški marketing 162
Iskalni marketing 9393

Vendar popularnost določenega termina sama po sebi tudi zame ni ključni faktor poimenovanja. Zato je verjetno smiselno proučiti pomen teh dveh (očitno vse bolj usodnih) besedic.

Kaj pravijo slavisti?

Seveda sem se sam vprašal, katero poimenovanje je bolj primerno. Po nasvet sem se najprej zatekel k slavistom. Njihova razlaga je približno takšna:

Iskalniški marketing – smiselen pojem, kadar govorimo o metodah marketinga, ki za dosego marketinških ciljev izkoriščajo tehnologije na iskalnikih.

Iskalni marketing – smiselen pojem, ki zajema industrijo iskanja, in vse tiste marketinške aplikacije, ki na svetovnem spletu za dosego marketinških ciljev izkoriščajo iskalna orodja.

Iskalni/iskalniški marketing kot del internetnega marketinga

Z mojim kolegom v diskurzu Mitjo Mavsarjem se tudi strinjava, da predalčkanje ne vodi nikamor. Zato je trenutna diskusija tudi razprava o tem, kaj sploh pomeni internetni marketing (kar je mimogrede napačen pojem, a najbolj široko uporabljen). Bolj primeren je termin spletni marketing, saj poslovanje poteka na spletu oz. v www okolju.

Svet spleta je glede terminolgije in še bolj nerazumljivih akronimov in kratic, zanesljivo med različnimi industrijami sposoben procesiranja novitet in inovacij:)

Zdi se mi, da svetova več nista dva, vsaj ko gre za posel. Svet je eden, medsebojno pa v njem komuniciramo, se družimo, izmenjujemo znanje, ideje, predmete itd. na globalni spletni platformi.

Dileme s poimenovanjem obstajajo tudi v angleško govorečem delu sveta

Tudi na angleškem jezikovnem jezikovnem področju se pojavlja več terminov, tako iskalni kot iskalniški. Tako na primer časopis za marketing na iskalnikih najdete pod ključno besedo search marketing. V Veliki Britaniji so svojo stanovsko profesionalno organizacijo poimenovali Asociaacija za iskalni marketing, medtem, ko si je svetovno združenje za marketing na iskalnikih nadelo ime Profesionalna organizacija za iskalniški marketing. O tem, da se v realnem času pojavljajo realno različna poimenovanja pa govorijo tudi naslednji primeri: guruji iskalnega marketinga, opis v wikipediji in nenazadnje tudi vodilno spletno za spremljanje dogajanje na področju iskalnikov, ki zase pravi, da je vodič za iskalniški marketing in optimizacijo.

Kaj menim sam?

Načeloma mi je povsem vseeno kateri pojem se bo dokončno uveljavil, kot tisti pravi. Morda niti ni slabo, da sta v rabi kar oba, konec koncev je podobno tudi v kakšni drugi sorodni dejavnosti, kjer teorija pravi eno, praksa pa drugo. Si pa želim, da bi se okrog tega vendarle poenotili, saj bo to v naslednjih letih, ko čaka Slovenijo na področju spletnega marketinga velika rast prihodkov in poslov, olajšalo posel vsem akterjem v branži. Saj veste, jasno sporočilo, bolje zadene!

Spletni marketingarji iz vseh vetrov, vabljeni k razpravi.

  • Share/Bookmark

15 odgovorov to “Iskalni ali iskalniški marketing, to je zdaj vprašanje!”

  1. Anže komentira:

    Odličen prispevek Primož! Končno je nekdo odprl tudi to debato.

    Tudi sam sem bil prisoten na SKIM, kjer smo bili lahko poslušalci kar malo zmedeni, saj so eni govorci govorili o iskalnem marketingu, drugi pa o iskalniškem marketingu.

    Sam se bi težko opredelil, bližje pa mi je iskalni marketing, saj gre pri tovrstnem marketingu za širši pojem o katerem vsi tako govorijo. Tukaj ne gre le za uporabo tehnologij iskalnika oz. če sem lahko malo provokativen, sploh ne gre za uporabo tehnologij, temveč gre za to, da skušamo iskalnike uporabiti (izrabiti, izkorisiti) za boljšo pozicijo naših storitev in izdelkov v “real” življenju. Torej bi bilo bolje iskalni marketing.
    Lp

  2. Martin komentira:

    Primož odlično. Premalo se diskutira o pravilni rabi posameznih izrazov. Predvsem je to problematično v hitro rastočih panogah, kot je naša, saj se moramo skoraj na dnevni ravni izmišljevati sopomenke iz angleščine. To pa velikokrat ni preprosto in se prevečkrat zgodi, da izrazov niti ne prevajamo, saj se posamezen tuj izraz »prime« hitreje, kot pa se zanj najde primeren enobeseden izraz v slovenščini. Morda sem na tem mestu zapeljal debato nekoliko v drugo smer, vendar sem menja, da vse preveč ljudi ta dva izraza jemljejo za sopomenko oz. se o distinkciji med njima niti ne sprašujejo. To je to z iskalniki, ne? Hmmm, potem se pa pojavijo še jezikoslovci, ki nam vse prevečkrat vsilijo nek »pravilen« izraz.

    Strinjam se s tabo, da bo morala tukaj prej nekaj postoriti stroka, in podpiram te napore. Naredimo korak v pravo smer, preden se nam ne pojavijo nove zgoščenke in brkljalniki. Ali so brskalniki? :)

    Tudi jaz menim, da izraz iskalni zaobsega iskalniški, saj so pri prvem pomembni še marsikateri drugi parametri, kot samo parametri slednjega. Ne bi se pa omejeval samo na uporabo enega ali drugega izraza, saj bomo le tako zagotovili rast našega žargona.

  3. Star komentira:

    Odličen prispevek. Mislim, da je vsem jasno, da je iskalni marketing bolj popularen in med spletno javnostjo bolj uveljavljen. Pragmatično gledano je verjtno to termin, ki se bo prijel. Mi pa iskalniški marketing zveni bolj slovensko, le da je nekako ožji v svojem pomenu. Zanimivo.

  4. Andraž komentira:

    Vidim, da smo kar vsi podobnega mnenja. Tudi jaz bi pojem »iskalni marketing« opredelil nekoliko širše kot pojem »iskalniški marketing«. Osebno se mi zdi, da pojem iskalni marketing zavzema tudi področje izven obsega klasičnih spletnih iskalnikov. Vreden omembe je verjetno tudi pojem »trženje s pomočjo spletnih iskalnikov«, ki ga kot prevod pojma »search engine marketing« uporablja Robert Rolih v svoji knjigi. Mislim pa, da se ta pojem že zaradi dolgega prevoda ne bo tako prijel. Sama pobuda, da se pojmi na tem področju počasi pričnejo urejati se mi pa vsekakor zdi odlična.

  5. Radoš komentira:

    Zame sploh ni dileme. Iskalni marketing je že ustaljen termin v naši stroki. Šel sem malo čez arhiv mojih člankov in ugotovil, da sem omenjeni termin prvič uporabil marca 2006 v tem prispevku (http://www.nasvet.com/iskalni-marketing/). Ne vem zakaj bi sedaj zaradi nekih mladenčev, ki so na SKIM-u začeli govoriti o iskalniškem marketingu, sploh karkoli debatirali. Me je pa Primož zmotilo tvoje mnenje o spletne in internet marketingu. Z njim se preprosto ne morem strinjati. Poslovanje ne poteka namreč samo v spletnem okolju. Kaj pa e-mail marketing? E-pošta je del interneta in ne spleta, zato je tudi tu vsaka diskusija odveč. Pravilno je internet marketing.

  6. Radoš komentira:

    Aja, še to. Nas so pred 10 leti na faksu učili, da moramo namesto termina “marketing” uporabljati besedo “trženje”. Gledano s tega vidika je potemtakem Rolihova uporaba termina »trženje s pomočjo spletnih iskalnikov« najbljižje knjižni slovenščini.

  7. mitjamavsar komentira:

    Odlična debata Primož in lepa hvala, da si me imenoval za strokovnjaka. Sam zadnje dni nekako menjam perspektivo v pogledu na splet in ponovno spoznavam, kako malo pravzaprav vem. :D

    .. Od vsega se mi najbolj dopade iskalno komuniciranje, izraz marketing pa bi, če se le da, prihranil za večje stvari. Podobno me moti tudi izraz “direktni marketing”. A to se je zasidralo v resnih knjigah, še bolj pa v manj resnih izimoney priročnikih ..

    Torej recimo mu iskalni marketing. Gre torej za komunikacijsko aktivnost v trenutku, ko uporabnik nekaj išče. Naloga marketingarja v tej nalogi je, da ugotovi, kje, kdaj in kako uporabnik išče informacije ali produkte in tam vstopi v njegov mentalni svet …

    Kar me pogosto moti pri panogi “spletni marketing” je, da so strokovnjaki zanj pogosto tudi guruji za direktni marketing. Ta pa za osnovo praviloma jemlje prodajne trike. Prodajni triki pa so daleč od marketinga. Pravi marketing se (po mojem vedenju) začne že pred izdelavo produkta ali storitve, ne pri njegovem vstopu na prodajne police. In pri takšnem pogledu je v marketinških aktivnostih izdelek pomembnejši od uporabnika .. kar je dolgoročno škodljivo, predvsem pa manj donosno (pravi marketinška teorija). :/

  8. Primož Žižek komentira:

    Radoš,

    prav imaš.

    V prispevku sem tokrat sam preozko povzel definicijo marketinga v spletnem okolju. Nisem pomislil na elektronsko pošto, ki seveda je t.i. killer aplikacija interneta. Hvala za opombo. Sam sem imel v mislih predvsem orodja komuniciranja in trženja znotraj svetovnega spleta.

  9. mitjamavsar komentira:

    “Trženje” je za nekatere prevod marketinga, spet za druge gre za dva različna pojma. Na našem faksu so strokovnjaki skušali prodati oboje. Kakor kdo. :D

    Glede interneta in spleta … Večina internetnih aktivnosti se seli na splet. Tudi email se od gmaila naprej vse bolj dogaja v spletni aplikaciji. Kar smo imenovali intranet in ekstranet so pogosto le spletne aplikacije omejene z geslom. So zaradi gesla postale nespletne? Razen če je definicija, da je splet izključno JAVNI del interneta. Ampak potemtakem kaj je facebook, kamor se moraš logirat in imaš dostop le do svojih prijateljev. Kaj je potem spletni forum, ki branje omogoča le odobrenim članom. Je še spletni?

  10. s komentira:

    Eno vprašanje za strokovnjake “iskalnega / iskalniškega marketinga”: katere aktivnosti izvajate v sklopu teh dveh področij?

  11. davidr komentira:

    Sodbe v terminoloških zagatah so precej nehvaležno početje, vendar tokrat čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje. Strinjam se Primožem, da je čas zrel za tovrstne debate in sem vesel, da je odprl to vprašanje.

    V nasprotju z njim pa menim, da je situacija v angleškem jeziku bolj kot ne jasna. Tudi če po njegovem vzoru pregledam število zadetkov na Googlu, najdem za izraz search marketing 9.120.000, za search engine marketing pa 22.100.000 zadetkov. Toda same številke ne povedo veliko. Ključno izhodišče za našo diskusijo se mi namreč zdi kaj določen izraz označuje in ne toliko kakšen je izraz. V pomenu in rabi teh dveh angleških izrazov pa ne najdem velikih razlik: oba sta uporabljana kot označevalca za marketinške aktivnosti na področju iskalnikov, s to razliko, da je search marketing manj natančen.

    Ključna težava izraza iskalni marketing je po mojem mnenju, da nima nekega lastnega področja, na katerega bi lahko aplicirali marketinške prijeme in bi lahko predstavljajo neko samosvojo marketinško disciplino. Vsaj do sedaj si nisem uspel razjasniti, kaj naj bi to področje zavzemalo. Andraž bi opredelil pojem iskalni širše kot pojem iskalniški in meni, da pojem iskalni zavzema tudi področje izven obsega klasičnih spletnih isklanikov. Ne zavračam teze, da morda označuje nekaj širšega, se pa sprašujem kaj. Martin pravi, da so pri izrazu iskalni pomembni še nekateri drugi parametri, kot parametri pri iskalniškemu. Sprašujem se kateri? Morda še največ (presenetljivo) povedo slavisti, ji jih je povprašal Primož, ko pravijo, da pojem iskalni zavzema poleg industrije iskanja vse tiste aplikacije, ki na svetovnem spletu za dosego marketinških ciljev izkoriščajo iskalna orodja. Ne znam si natančno zamišljati katera orodja bi to lahko bila. Mitja naredi korak naprej in za razliko od slavistov skuša odgovor najti ne s strani tehnologije, ampak s strani uporabnika, ko govori o komunikacijskih aktivnostih v trenutkih, ko uporabnik nekaj išče.

    Ta pogled se mi zdi zanimiv zaradi dveh implikacij, za kateri menim, da jih lahko tu razvijemo. Najprej opozori, da iskalne situacije ne moremo zoožiti samo na področje spleta, saj se dogajajo praktično povsod. Nadalje pa tudi izpostavi zame ključni skupni imenovalec takšnih situacij: namreč dejstvo, da je v teh primerih uporabnik aktiven in ima iniciativo. Kar pa prevladujoči pogledi na marketing zavračajo, saj govorijo o potrošnikih kot pasivnih tarčah vsiljenih komunikacijskih aktivnosti. Z vidika aktivnega uporabnika pa se kot najpomembnejše postavlja vprašanje kako enostavno lahko uporabnik nek produkt ali storitev najde, kadar si to zaželi. To pa gotovo zahteva napor celotnega nabora marketinških aktivnosti na spletu in izven njega.

    Zato menim, da je ključna težava, da so te iskalne situacije enostavno preveč izmuzljive, razdrobljene in se dogajajo na preveč različnih področjih, da bi lahko predstavljale nek trden in zaokrožen temelj, ki bi lahko imel marketinško disciplino s svojim poimenovanjem in ob tem ne trčil v že obstoječe. Zato moram, vsaj dokler nam ne bo uspelo natančneje definirati področje, ki naj bi ga označeval izraz iskalni marketing, do slednjega ostati skeptičen.

    Tako je ključni problem, ki ostaja, najti ustrezen prevod izraza search engine marketing. Tudi če bi iskalni marketing skušali uporabiti v takšnem ožjem smislu se mi ne zdi primeren, ker izpušča temeljno navezavo na iskalnike. Alternative kot so trženje na iskalnkih oziroma trženje s pomočjo spletnih iskalnikov se mi zdijo z vidika zborne ustreznosti prevoda še najbolj primerne. Strinjam se z Mitjem ko pravi, da besede marketing ne gre uporabljati tjavendan. Tudi mene to moti, še zlasti kadar se jo zlorablja kot nekakšen buzzword. Strinjam pa se tudi z Andražem, da ne gre spregledati vidika pragmatičnosti prevoda. Ko tehtam med zbornostjo prevoda in pragmatičnostjo, pa se žal odločim za slednjo. Zato se mi zdi najbolj primeren izraz za označevanje marketinških aktivnosti v okolju iskalnikov prav iskalniški marketing.

    Tako tudi menim, da bi bilo SKIM glede na njeno vsebino morda ustrezneje poimenovati Slovenska konferenca o iskalniškem marektingu. Da raje govorim o iskalniškem marketigu sem na konferenci tudi omenil, a glede na to, da je bilo to v sklopu predstavitve nekega drugega projekta, se takrat nisem spuščal v to tematiko pregloboko. Žal mi je, da je Rada to zmotilo, in da se mu ne zdi vredno konstruktivno podvomiti v samoumevne stvari.

    Vsekakor pa se menim da je ne glede na to katero poimenovanje bo obveljalo najpomembnejši potencial iskalniškega marketinga, ki spreminja perspektivo trženja iz trenutno prevladujoče prepotentne paradigme v tako, ki prinaša prednosti kot so učinkovitost, merljivost, nevsiljivost itd. vsem v proces vpletenim.

  12. David Rožac komentira:

    Sodbe v terminoloških zagatah so precej nehvaležno početje, vendar tokrat čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje. Strinjam se Primožem, da je čas zrel za tovrstne debate in sem vesel, da je odprl to vprašanje.

    V nasprotju z njim pa menim, da je situacija v angleškem jeziku bolj kot ne jasna. Tudi če po njegovem vzoru pregledam število zadetkov na Googlu, najdem za izraz search marketing 9.120.000, za search engine marketing pa 22.100.000 zadetkov. Toda same številke ne povedo veliko. Ključno izhodišče za našo diskusijo se mi namreč zdi kaj določen izraz označuje in ne toliko kakšen je izraz. V pomenu in rabi teh dveh angleških izrazov pa ne najdem velikih razlik: oba sta uporabljana kot označevalca za marketinške aktivnosti na področju iskalnikov, s to razliko, da je search marketing manj natančen.

    Ključna težava izraza iskalni marketing je po mojem mnenju, da nima nekega lastnega področja, na katerega bi lahko aplicirali marketinške prijeme in bi lahko predstavljajo neko samosvojo marketinško disciplino. Vsaj do sedaj si nisem uspel razjasniti, kaj naj bi to področje zavzemalo. Andraž bi opredelil pojem iskalni širše kot pojem iskalniški in meni, da pojem iskalni zavzema tudi področje izven obsega klasičnih spletnih isklanikov. Ne zavračam teze, da morda označuje nekaj širšega, se pa sprašujem kaj. Martin pravi, da so pri izrazu iskalni pomembni še nekateri drugi parametri, kot parametri pri iskalniškemu. Sprašujem se kateri? Morda še največ (presenetljivo) povedo slavisti, ji jih je povprašal Primož, ko pravijo, da pojem iskalni zavzema poleg industrije iskanja vse tiste aplikacije, ki na svetovnem spletu za dosego marketinških ciljev izkoriščajo iskalna orodja. Ne znam si natančno zamišljati katera orodja bi to lahko bila. Mitja naredi korak naprej in za razliko od slavistov skuša odgovor najti ne s strani tehnologije, ampak s strani uporabnika, ko govori o komunikacijskih aktivnostih v trenutkih, ko uporabnik nekaj išče.

    Ta pogled se mi zdi zanimiv zaradi dveh implikacij, za kateri menim, da jih lahko tu razvijemo. Najprej opozori, da iskalne situacije ne moremo zoožiti samo na področje spleta, saj se dogajajo praktično povsod. Nadalje pa tudi izpostavi zame ključni skupni imenovalec takšnih situacij: namreč dejstvo, da je v teh primerih uporabnik aktiven in ima iniciativo. Kar pa prevladujoči pogledi na marketing zavračajo, saj govorijo o potrošnikih kot pasivnih tarčah vsiljenih komunikacijskih aktivnosti. Z vidika aktivnega uporabnika pa se kot najpomembnejše postavlja vprašanje kako enostavno lahko uporabnik nek produkt ali storitev najde, kadar si to zaželi. To pa gotovo zahteva napor celotnega nabora marketinških aktivnosti na spletu in izven njega.

    Zato menim, da je ključna težava, da so te iskalne situacije enostavno preveč izmuzljive, razdrobljene in se dogajajo na preveč različnih področjih, da bi lahko predstavljale nek trden in zaokrožen temelj, ki bi lahko imel marketinško disciplino s svojim poimenovanjem in ob tem ne trčil v že obstoječe. Zato moram, vsaj dokler nam ne bo uspelo natančneje definirati področje, ki naj bi ga označeval izraz iskalni marketing, do slednjega ostati skeptičen.

    Tako je ključni problem, ki ostaja, najti ustrezen prevod izraza search engine marketing. Tudi če bi iskalni marketing skušali uporabiti v takšnem ožjem smislu se mi ne zdi primeren, ker izpušča temeljno navezavo na iskalnike. Alternative kot so trženje na iskalnkih oziroma trženje s pomočjo spletnih iskalnikov se mi zdijo z vidika zborne ustreznosti prevoda še najbolj primerne. Strinjam se z Mitjem ko pravi, da besede marketing ne gre uporabljati tjavendan. Tudi mene to moti, še zlasti kadar se jo zlorablja kot nekakšen buzzword. Strinjam pa se tudi z Andražem, da ne gre spregledati vidika pragmatičnosti prevoda. Ko tehtam med zbornostjo prevoda in pragmatičnostjo, pa se žal odločim za slednjo. Zato se mi zdi najbolj primeren izraz za označevanje marketinških aktivnosti* v okolju iskalnikov prav iskalniški marketing.

    Tako tudi menim, da bi bilo SKIM glede na njeno vsebino morda ustrezneje poimenovati Slovenska konferenca o iskalniškem marektingu. Da raje govorim o iskalniškem marketigu sem na konferenci tudi omenil, a glede na to, da je bilo to v sklopu predstavitve nekega drugega projekta, se takrat nisem spuščal v to tematiko pregloboko. Žal mi je, da je Rada to zmotilo, in da se mu ne zdi vredno konstruktivno podvomiti v samoumevne stvari.

    Vsekakor pa se menim da je ne glede na to katero poimenovanje bo obveljalo najpomembnejši potencial iskalniškega marketinga, ki spreminja perspektivo trženja iz trenutno prevladujoče prepotentne paradigme v tako, ki prinaša prednosti kot so učinkovitost, merljivost, nevsiljivost itd. vsem v proces vpletenim.

    *
    Tu se terminološke zagate nadaljujejo. Glede tehnik, ki poskušajo izboljšati pozicijo med organskimi rezultati pretiranih težav ni: search engine optimization lahko enostavno prevedemo v optimizacijo spletnih mest za iskalnike. A kaj z dejavnstmi, ki se ukvarjajo s plačanimi rezultrati, pa naj bodo v besedilnem, slikovnem, animiranem ali video formatu? Ta delitev se mi zdi analogna delitvi med odnosi z javnostmi in oglaševanjem. V prvem primeru skušamo vplivati na naravne rezultate, ki so sorodni uredniškim vsebinam v klasičnih medijih. V drugem pa za dosego marketinških ciljev uporabljamo plačane vsebine, tako kot oglaševanje. Zato bi ustrezno poimenovanje za tovrstne tehnike lahko bilo kar oglaševanje na iskalnikih.

  13. [...] nehvaležno početje, vendar tokrat čutim dolžnost, da povem tudi svoje mnenje. Strinjam se Primožem, da je čas zrel za tovrstne debate. Tu objavljam kar sem zapisal kot komentar na njegovem blogu, [...]

  14. mitjamavsar komentira:

    ;) O David! Welcome to the blogosphere … Res dolg komentar, ampak to the point, predvsem, ko poveš naslednje:

    “iz trenutno prevladujoče prepotentne paradigme v tako, ki prinaša prednosti kot so učinkovitost, merljivost, nevsiljivost itd. vsem v proces vpletenim.”

    V Sloveniji se mi zdi, da številni poslovneži prepogosto zapadejo v neko kratkoročno prodajno manijo. Ključno v kakršnemkoli marketingu je prisluhniti uporabniku! In na splošno si uporabniki želijo kakovostnih informacij za res dobro odločitev, ki jo sprejmejo sami … in ja, ponavadi si sploh ne želijo si našega izdelka, ki mu ga skušamo pogosto pregrobo indorsirati v njegov prostor zasebnosti.

    google, yahoo, last-fm, digg, facebook .. so najbolj uspešna na spletu in na svetu enostavno za to, ker so na trgu našli dovolj veliko in množično neuSLIŠANO željo. Ker se niso ukvarjali s svojim produktom in kako ga prodati, ampak z dejanskimi potrebami dejanskih ljudi. Ker so poslušali.

    Problem ki ga vidim je, naslednji. Zaradi obstoja Iskalniškega marketinga se je pojavila nevarnost, da ga bodo za svoje orodje vzeli kratkoročni poslovni interesi, ki nimajo poštimanega OSNOVNEGA marketinga http://en.wikipedia.org/wiki/Marketing

    In možen rezultat je vsesplošna polucija weba in uničenje uporabnikovega zaupanja v učinkovitost iskanja na webu. In s tem se zadnje čase resno aktivistično ukvarjam. Enostavno menim, da bolj krvavo rabimo spletni marketing in ne iskalniškega.

    Hvala primož, ker si odprl debato!

  15. Jan komentira:

    Hja, članek je vreden pohvale.

    Poln informacij, res hvala.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !