»Redkokdo upošteva varovanje osebnih podatkov«
Ob 2. evropskem dnevu varovanja osebnih podatkov je Urad informacijske poooblaščenke organiziral okroglo mizo in podelitev nagrad za dobro prakso na področju varovanja osebnih podatkov. S tem je Urad želel opozoriti na pomen te temljne človekove pravice. Na okrogli mizi smo sodelovali dr. Matej Kovačič, Vuk Čosić, profesorica na Gimnaziji Trbovlje, Nasta Doberlet in moja malenkost. Razprava je bila zanimiva in v nadaljevanju je nekaj povzetkov tem, ki smo se jih dotaknili.
Nagradi za dobro prakso na področju varstva osebnih podatkov v letu 2007 sta prejela Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za javni in družba Livar za zasebni sektor, ki ju je podelila Nataša Pirc Musar. Temeljno vprašanje, ki je bilo v zraku dogodka je bilo: kako splet vpliva na področje varovanja osebnih podatkov?
Je splet vzvod za kratenje človekove pravice po varovanju osebnih podatkov?
Na prireditvi so bili predvajani tudi različni filmi, ki so prikazovali kršenje varovanja osebnih podatkov in kako se mladostnikom lahko maščuje prelahkoverno vpisovanje in objavljanje osebnih podatkov na različne javne portale. Problem je še posebej izrazit s pojavom družabnih omrežij, v katerih je omogočen nadzor in izkoriščanje tovrstnih podatkov. Predstavniki urada in sodelujoči na okrogli mizi ter tudi srednješolci iz Gimnazije Trbovlje so predstavili prakse zlorabe zakonodaje oz. bolje rečeno, ljudi.
Vuk Čosič je opozoril, da splet ni okolje v katerem bi se dogajala kriminalna dejanja, ki se mu očitajo. Ta se dogajajo drugod. Za primer je navedel pedofilijo in spoznanja in znanja o vedenju prestopnikov na tem področju. Pozval je tudi, da se je potrebno bolj preudarno posluževati industrije strahu, ko gre za nove tehnologije.
Podobno sem sam povzel stavek Marcela Štefančiča jr., češ, da je splet le eden izmed novih medijev, slednji pa sprva povzročajo nemalo zmede. Tako so na primer med prvimi predvajanji filmov, ljudje ob nekaterih prizorih, zaradi efekta resničnosti, bežali iz kinodvoran. Skratka, splet je polje, kjer je potrebna večja mera pazljivosti, ne gre pa pozabiti njegove temljne podmene, ki je omogočila tudi razvoj koncepta 2.0, t.j. zaupanja in sodelovanja med ljudmi.
Zato retorika strahu ni metoda za izgradnjo zaupanja in višanje standardov
Nasprotno, splet je v družbo vnesel marsikaj koristinega. Je pa, in to je logično, ojačal tudi deviacije. Družabna omrežja omogočajo, da se med seboj ljudje s podobnimi interesi, še hitreje najdejo in družijo. Od tod tudi nekateri tragični primeri, kakršni so skupinski samomori, izguba službe zaradi objavljenih fotografije ali izključitev iz šole, zaradi objavljenega videa o dogajanju med potekom pouka.
Vsekor je bilo med udeleženci čutiti, da je potreba po opozarjanju o človekovi pravici po varovanju osebnih podatkov pomembna, pri tem pa je potrebno imeti v mislih, kdo so pravzaprav tisti, ki največkrat upravljajo tovrstne podatke. Na koncu se izkaže, da gre za državo in podjetja. Skratka, nadzor in kapital. Slednja sta tudi glavna vira pri katerih se podatki obdelujejo, kar pomeni, da se zbirajo, shranjujejo, spreminjajo ali združujejo v zbirkah osebnih podatkov.
Področje urejajo veljavna zakonodaja in predpisi, ki so osnova za interpretacijo različnih situacij pozitivne ali negativne prakse ravnanja z osebnimi podatki.
31.01.2008 ob 12:22
Seveda, država se boji, da izgublja tla pod nogami, saj nad temi rečmi nima nobenega resnega nadzora. Koga pa naj se državljani najbolj bojimo, če ne prav neodgovornosti države in neetičnih biznisov?
31.01.2008 ob 15:36
@Primož: Hvala za udeležbo; upam, da bom še kdaj sodelovali:)Prireditev je morda res preveč izzvenela v smislu poudarjanja negativnih plati spletnih socialnih omrežij in možnosti za zlorabo IT v slabe namene, vendar bi rad poudaril naslednje. Splet ni tako dolgo med nami, kot nekatere druge stvari - karikirano - toda Googla, Facebooka in podobnih samo 10 let nazaj sploh še ni bilo! Od pojava avtomobila (verjetno še prej)smo se verjetno učili, da je potrebno pogledati levo in desno preden stopiš na cesto. Te stvari so pa nove, starši o njih vedo precej manj kot otroci, otroci pa določenih stvari pač še ne vedo (sicer bi jih klicali odrasli). Zato je potrebno poskrbeti za določene aktivnosti, ki opozorijo (opozorijo in ne strašijo) na nevarnosti, katerim so lahko otroci in mladi, tudi v povezavi s svojimi osebnimi podatki, lahko izpostavljeni na spletu. To je bil namen dotične prireditve. Katere so vse prednosti IT in razvoja informacijske družbe ni poslanstvo Inforamcijskega pooblaščenca, zato to vlogo prepušča drugim. Kot bivši zaposleni na MID-u to področje dobro poznam. Verjetno se s podobnimi vprašanji soočajo na safe.si, kjer se dejansko ukvarjajo z vprašanji varne rabe interneta, ni pa ne njihov ne naš namen ustvarjati ozračje strahu, ampak ozračje osveščenosti in znanja. Je pa gotovo res, da je med omenjenima lahko tenka linija. Predstavljenih primerov in filmov zato ne vidimo kot orodij za vzbujanje strahu, ampak za dvig osveščenosti in znanja - zato so bili tudi povabljeni iz safe.si, kjer imajo zbranih ogromno koristnih informacij za ciljne publike (otroci, starši, mladi). Sam sem nekajkrat izrecno poudaril, da ni naš namen strašiti in odvračati ljudi od IT-ja, ampak poudariti določene vidike, ki se jih starši, optroci in učitelji premalo zavedajo in jih morajo biti sposobni prepoznavati in ustrezno reagirati. Tudi otrok ob pojavu avtomobila niso strašili, da jih bo pojedel, ampak so jih učili, naj bodo na cesti previdni. Je pa, kot rečeno med “industrijo strahu” in dvigom osveščenosti lahko tenka linija in zadeva subjektivnega pogleda na stvari.