Uporaba e-bančništva v Sloveniji za povprečjem Evropske unije

ebanka.gifV različnih državah sveta je internet dosegel različen razmah. Nekatere družbe so si celo zadale ambiciozne cilje po katerih bi vsi, takorekoč od malih nog, bili priklopljeni na internet. A sama omreženost še ne pove dovolj o stopnji informacijske razvitosti ali zaupanja družbe v internet. Ta se jasneje kaže pri uporabi e storitev in vsebin; dober primer so e bančne storitve. Naša država na tem področju zaostaja korak ali dva za povprečjem Evropske unije.

ebancnistvo.png

Najbolj razviti so na Severu

Pogled na razširjenost uporabe bančnih storitev v državah Evropske unije, ki sicer v kolaču svetovnih regij k uporabi interneta prispeva zavidljivih 26.4 % uporabnikov, ne ponudi posebnih presenečenj. Daleč najbolj pogosto udobne elektronske storitve, kakršno je e bančništvo uporabljajo v severnih evropskih državah. Razloge za to gre iskati na več mestih. Med pomembnejšimi za takšno naprednost so zanesljivo: v inovativnost in v učinkovito uporabo tehnologije zazrte družbe, velikost držav in število prebivalcev, elektronska pismenost, zgodovina razvoja internetnih storitev v teh državah in podobno.

Predpogoj je zaupanje v internet

Eden od indikatorjev je seveda tudi stopnja penetracije interneta v družbi. Če pogledamo na države, kjer kar preko 50 % državljank in državljanov uporablja e bančništvo, so stopnje uporabe interneta pričakovano visoke: Islandija (85.4 %), Norveška (88 %), Finska (62.7), Nizozemska (87.8 %), Danska (68.6 %), Švedska (77.3 %), Estonija (57.8 %), Luksemburg (70.6 %). Podatke za ta članek sem pridobil na Internet World Statistics, nekoliko drugačne podatke pa ponudi Evrostat. V obeh primerih so trendi podobni.

Še veliko prostora za razvoj

K stopnji še večje uporabe bodo prispevali širokopasovni dostop, vse cenejši hardware in seveda vse bolj napredne programske rešitve. Kljub temu, da v vseh razvitih državah večina bank ponuja spletno bančništvo, so razlike med storitvami še velike. Zato je prostora za napredek in inovativnost še veliko. Tako lahko v naslednjih letih pričakujemo s strani bank še večji korak naprej v smeri integriranih rešitev, boljše uporabniške izkušnje in podpore uporabnikom.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Uporaba e-bančništva v Sloveniji za povprečjem Evropske unije”

  1. Kompa komentira:

    Saj v Sloveniji smo tudi glede plačevanja s plastiko bolj konzervativni. Pa še majhni smo in je zato logično, da komuniciranja s pomočjo interneta nekoliko manj.

  2. mitjamavsar komentira:

    Zdi se mi, da so klasični mediji, zato, da bi obranili svojo pozicijo, v Sloveniji, zavedno ali ne, zasejali strah pred vsem internetnim.

    Govorim o tistih hedlajnih, ki se tedensko pojavljajo na tv-ju in v tisku. Še posebej v širokobranih rumenih: Je internet nevaren? Pedofili na internetu! Mala deklica ugrabljena preko interneta! Kriminalci na spletu! Uporabljajte filtre za otroke!

    Malokrat tako pompozno napovejo kaj koristnega. Ponavadi se govori o kriminalu in slabih stvareh. Dvom v karkoli internetnega se je v splošni javnosti tako zelo zasidral, da še dolgo ne bomo prišli na zeleno vejo.

    Obstajajo projekti za varnost na internetu (safe.si), hkrati pa nobenega projekta za popularizacijo e-načina življenja …

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !