Bo Slovenija v investicijah na splet kdaj vsaj sledila Švedski?

Konec preteklega leta je prvič v zgodovini na enem od nacionalnih trgov oglaševalski kolač za internet dohitel televizijo: to se je zgodilo na Švedskem. Spičo velikosti države,  tehnološke razvitosti in predvsem digitalne pismenosti in naprednosti pri uporabi sodobnih IKT rešitev je Švedska pač pred vsemi. A njej sledijo tudi druge skandinavske države in države zahodne poloble… Raziskave medijske potrošnje pa tudi pri nas jasno kažejo, da spletu posamezniki namenjajo največ časa, takoj za televizijo. Če Slovenci izmed vseh medijev kar 30 % svojega časa namenjamo internetu, pa so vlaganja v oglaševanje na spletu le cca 3 %. To je seveda slabo, hkrati pa tudi priložnost. V recesiji, kamor smo že stopili, bodo investicije na internet bolj pogoste, kot bi si nekaterti želeli. Pogovori z spletnimi agencijami in  razvijalci spletnih mest so nedvoumni: večini so se prihodki v zadnjem kvartalu leta 2008 močno povečali.

Denarja bo več za različne medije

Denarja pa niso bili deležni samo  veliki imperatorji internetnih poslov – iskalniki, ki z naprednimi metodami razvrščajo vsak dan nove in nove informacije, dokumente… Temveč tudi vse številčnejši novičarski portali, vsebinska spletna mesta, mikro mediji itd. Tam se tako prične večina za posel zanimivih uporabniških izkušenj ljudi z omreženo ekonomijo.

Podjetja se morajo na novo ero pripraviti in posodobiti svoje procese in prioritete. Kar zamislimo si, kaj naredimo sami. Ko vidimo kakšen oglas, članek, prispevek na konferenci ali tudi ko nas nekaj samo zanima, odidemo najprej povprašati iskalnike, kaj menijo o tem. V iskalnike vpišemo nekaj ključnih besed, ki so nam ostale v spominu in si ogledamo rezultate. Naših klikov pa so deležna sila redka spletna mesta. Govorimo v promilih od možnih virov informacij.

Različne posledice vpliva interneta na posel
Internet spreminja posel na vačih nivojih, v precejšnjem številu panog. V nekaterih panogah je internet spremenil cele strukture industrij. Kot na primer letalsko industrijo ali pa na primer industrijo iskanja informacij. V nekaterih primerih je internet posodobil in okrepil tradcionalne panoge, na primer kataloško prodajo. V mnogih primerih pa je internet šele ustvaril trge. Takšni so na primer oglaševanje na spletu, spletno izobraževanje, spletno druženje in mnoge druge dejavnosti. Ker se vse več nakupuje na internetu, ne le odloča o nakupu, se v internet vlaga vse več sredstev.

Zakaj, kaj se je spremenilo? Splet je postal z uporabo odprtokodnih sistemov, sistemov za kolaboracijo, sistemov za enostavno postavljanje spletnih mest, blogovskih sistemov takorekoč dostopen vsem. Dandanes je tako, da se vse kar delamo odraža na spletu. Ni več potrebno imeti veliko programerskega znanja, v večini primerih celo nič programerskega znanja, da bi na spletu objavili kakšno informacijo, speljali komunikacijo, izvedli transakcijo ali celo distribuirali produkte. Splet je v poslovne procese privedel do velikih sprememb, ki se jih podjetja vse bolj zavedajo.

Pomembni sporočili sta tukaj dve. Način, kako ljudje iščemo informacije v omreženem svetu nazorno kaže, kako se internet, če nanj pogledamo kot medij, razlikuje od večine klasičnih medijev. Pri klasičnih medijih gre za push pristop, torej vidno napadalen; t.j. oglaševanje z motenjem. Kar deluje in tukaj delajo napako internetarji. Ne morejo se spirjazniti, da televizija, na primer, še vedno dela čudeže. In to kljub temu, da je video eno najbolj hitro rastočih področij interneta. Tukaj nastopi Michael E. Porter s svojo tezo, da je za uspeh v obdobju internetna pomembno dvoje: da se tradiconalna podjetja posodobijo glede na nove razmere (in njim Porter neizrekljivo daje prednost) in da se pikakom podjetja naučijo pravilom poslovanja (predvsem ekonomskih), ki veljajo v tradicionalnih panogah.

Najboljša podjetja, ki so splet vzela za enega od pomembnejših prodajnih kanalov, v izboljšanje uporabniške izkušnje, počutja uporabnikov na spletu, vlagajo veliko sredstev. Že samo malenkostna sprememba naslova, grafične podobe, vizualnih elementov spletnega mesta, lahko privede v več kot 200 % povečanje želenih korakov uporabnikov (naročilo na newsletter, nakup produkta, branost informacij, itd.).

Izzivov na spletu ne manjka. Kot največjo pomanjkljivost na slovenskem spletu opažamo že vrsto let, pomanjkanje strategije spletnega nastopa podjetja. Sinergija vseh sodelavcev pod vodstvom odgovornega spletnega urednika, je tista, ki lahko privede do uspehov na spletu. Le razvoj kompetenc, izobraževanja in tesno spremljanje in analiza stanja spleta  lahko privedejo do uspeha. Potreben pa je tudi pogum, da se stopi na pot podjetja, ki uspešno izrablja ta zelo pomemben prodajni kanal.

V podjetje to prinaša nove izzive, nova delovna mesta, spremembe načina delovanja podjetja, vse pa mora biti strateško vodeno iz vrha podjetja. Uprave podjetij se morajo najprej zavedati pomena tega kanala in to sporočati tudi svojim sodelavcem.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !