Kakšna bo selitev poslov na internet?

Bo že res, da je imel Michaeal Porter prav s trdivami, da so tudi internetni posli podvrženi ekonomskim zakonitostim. Realnost marsikaterega spletnega posla bo na preizkušnji v obdobju recesije. Številni spletni posli so, tako Porter, umetni, po svojem značaju in glavnih vzvodih rast.

Tako precej spletnih poslovnih modelov ne temelji na realni ekonomiji, temveč, na nekakšnem kreativnem računovodstvu, ki ne temelji v realni prodaji in stroških, temveč na podmeni, da je denar prosto razpoložljiv in da sledi spletni projektom, če slednji le zagotovijo veliko uporabnikov in podobne »vroče« žemlje z interneta. Vsekakor, tako Porter, je internet infrastruktura, ki jo mora upoštevati sleherno podjetje; prenekatera industrija se je zaradi spleta prestrukturirala in mnogi trgi se ob prodoru interneta niso najbolje znašli. Predvsem na trgih, kjer so tekmovali nizko ceno, so marsikje v teh časih spoznali, da brez cen, ki bi krili stroške poslovanja in ustvarjali dovolj dobička za razvoj, spletni posel ni realen.
Realno se na slovenskem spletu, tako RIS, neposredno izvede za 100 mio evrov poslov. Posredno pa je številka mnogokratno višja. Pomoslimo samo na panoge, kot so turizem, bančništvo, računalništvo in druge, kjer se največji delež nakupnih odločitev izvede prav na spletu. Po mnenju mnogih analitkov bo poslovanje preko spleta ena izmed vodilnih panogo, ko bo trenutna recesija za nami; podobno kot področje nergetike.

Kljub temu, da ima recesija v splošnem tudi pri številnih podjetjih v Sloveniji grozeče posledice za delovna mesta, pa za spletno poslovanje napovedi niso tako črnoglede. Različna podjetja poročajo o različnih učinkih recesije na spletno prodajo. Nekateri spletni trgovci poročajo tudi o spremenjenah navadah nakupovanja v zadnjih tednih; prodaja oblačil preko spleta je nekaterim močno poskočila, padla pa je prodaja zabavne elektronike.

Močno bodo sicer na udaru budžeti za marketing in promocijo, kljub temu da vodilni analitiki svetujejo, da je prav recesija čas, ko je najbolje osvajati nove tržne deleže. Podatki iz raziskav med podjetju tudi govorijo, da bo preko 50 % slovenskih spletnih podjetij, ki že sedaj vlagajo v internet, oglaševalske in marketinške budžete za splet povečalo.

Prav tako se čuti pozitivne vibracije iz smeri medijskih zakupnikov, ki določajo stopnje oglaševalskih investicij na splet. Teza, da bo recesija povečala vlaganja na internet verjetno zato ni za lase privlečena. Še posebej v luči dejstva, da je internet na panevropski ravni postal de facto medij št. 2 po količini porabe (24 %) vis a vis 33 % televizije. Oglaševalski kolač pa po tak istih kazalcih znaša okrog 8 %. V Sloveniji na primer 3 %, na Švedkskem na primewr, pa je internetno oglaševanje dohitelo televizijski kolač. Relativno nizka (le 8 %) stopnja vlaganj na spelt je tako posledica predvsem tranzicijskih in nekaterih srednjeevropksih držav. Medtem, ko so zahodne in severne dežele močno pred povprečjem.

Kakšen pa bo realen vpliv recesije na trgovanje slovenskih spletnih trgovcev bo znano ob koncu prvega četrletja. Vsekakor pa je obdobje v katerem smo, eno najbolj zanimivih za spremljanje gibanja hitro rastočih, inovativnih in omreženih trgov. Koliko slovenskih podjetij, med njimi je kar nekaj podjetij, ki so močni regionalni igralci (na priemer Studio Moderna) in močni globalni nišni igralci (na primer Zemanta) iz recesije na spletnih trgih izšlo kot zmagovalcev? No, s pomočjo nekaterih vladnih ukrepov, ki naj bi spodbujali razvoj novuh tehnologij, naraščajočočih pobud za t.i. seed kapital in razvojem kompetenc imamo Slovenci lepe priložnosti za nove zgodbe o uspehu, ki smo jih ustvarili izhajajoč prav iz precej tegobnih časov z začetka devetdesertih let.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Kakšna bo selitev poslov na internet?”

  1. Danilo komentira:

    Zdi se mi, da je še vedno velik slovenski problem lokalna usmerjenost tudi na spletu. Premalo vedenja in samozavesti obstaja med ljudmi, da je na spletu lažje stopiti na globalni trg.
    Menim, da je to tudi posledica šolskega sistema. Nek znan slovenski poslovnež je dejal, da prav zaradi tega šolskega sistema v Sloveniji nikoli ne bomo imeli Googla (v prispodobi seveda)
    Na srečo pa res imamo nekaj uspešnih zgodb, ki so lahko dobra vzpodbuda za ostale.

  2. Gume in pnevmatike komentira:

    Slovenija ni ravno dobra odskočna deska za vstop na globalni trg. Recimo trgovina… Slovenija zaradi majhnih količin artiklov in posledično slabih cen, slabih in dragih storitev dostavnih služb zelo težko dosega konkurenco zunaj.

    Pri storitvah je malo drugače, ampak v Sloveniji ravno tako manjka ustreznih podpornih rešitev, kar spet pomeni, da jih moramo iskati v tujini, kar pa, se strinjamo, predstavlja dodatne ovire. Obladljive, ampak še vedno dodatne…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !