Včeraj se je na Gospodarski zbornici Sloveniji pričela devet tedenska akademija Netfork, namenjena razvoju kompetenc in internetnih znanj za managerje. Prvi modul sva odprla z Vukom Čosičem, ki je po zmagi še enega njegovega političnega klienta, še vedno rahlo utrujen, pripravil izjemno predavanje spletnih strategijah. Predavanjem je sledila okrogla miza in razgovor o strateških vidikih poslovanja na internetu in izzivih slovenskih managerjev, ki upravljajo spletne nastope podjetij. Pričetek delovanja prvega tovrstnega sistema izobraževanja govori o tem, da je internet postal del vsakodnevne poslovne realnosti in pomembna razvojna priložnost. Netfork, je po SKIM-u, drugi program usposabljanja, ki je nastal v inkubatorju naše družbe E-laborat. Matija, Špela in Uroš, čestitke ob začetku akademije Netfork. (more…)

V samo nekaj letih so postala spletna družabna omrežja središče internetnega dogajanja, saj vse več ljudi, vse več časa nameni prav druženju v tovrstnih omrežjih. Ne le MySpace, ki ima po nekaterih podatkih že preko 200 milijonov uporabnikov, temveč na stotine bolj ali manj specializiranih družabnih omrežij, zahtevajo, da njihov razvoj pozorno spremljamo in se učimo novih spletnih navad ljudi. Res zanimive so statistike vodilni družabnih omrežij, še bolj zanimiva pa, kako t.i. živi splet spreminja navade in načine preživljanja časa na sploh in kaj to pomeni za marketing, blagovne znamke, komuniciranje… (more…)

Netfork, Akademija za poslovni internet je izobraževalni program za razvoj kompetenc in znanj. Slušateljem in udeležencem pa bo v trimesečnem programu predavalo, svetovalo in strokovne izkušnje, metode in trike predstavljalo 19 uglednih slovenskih internetnih praktikov in raziskovalcev. Izobraževanje bodo udeleženci kronali s pridobljeno diplomo in zapisano internetno strategijo za svoja podjetja. Začenja se 23. septembra, potekala pa bo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, kar je več kot le simbolen izbor lokacije. (more…)

Za letos imam v načrtu še dva zapisa. Današnji je bolj odziv na vprašanja nekaterih udeležencev na mojem zadnjem letošnjem seminarju; navezuje se na orodja promocije, druženja in ustvarjanja vsebin. V ta namen v nadaljevanju opredelim pojme kot so virusni pr, podcast, webinars, mashups idr. V naslednjih dnevih pa sledi še ocena, kako točne so bile napovedi glede spletnega leta 2007 in kaj lahko, glede na trende in industrijske ocene sodeč, pričakujemo. (more…)

Viralni pr, viralno oglaševanje ali viralno komuniciranje je ena od tehnik komuniciranja, ki izrablja vzvod obstoječih družabnih omrežij na spletu, z namenom prepričevanja, vplivanja… Viralni PR je tehnika, ki je na nek način tudi ojačevalnik govoric in je koristna, kadar želi upravljalec kampanje hitro doseči veliko število ljudi. Zdaj že legendarna Z-lista, ki jo je pričel Mack Collier na svojem blogu Viral Garden, s katerim je pričel eno največjih viralnih kampanj v zadnjem času, je dober primer moči viralnega piara. Za kaj gre? (more…)

Vzpon znanja o delovanju omrežij nam pomaga razumeti marsikateri fenomen na novo. Ena od ugotovitev znanosti je, da ljudje bolj zaupamo tistemu, ki je bolj popularen. Na internetu na primer je znano, da je število povezav, ki kažejo na spletno mesto eden od ključnih pokazateljev, kako popularno je spletno mesto. Dober primer, kako deluje moč povezav je Hoolwywood. (more…)

Direktor podjetja New Paradigm, Don Tapscott, pisec poslovnih uspešnic ( Paradigm Shift, Growing Up Digital and The Naked Corporation…) in ugledna osebnost v svetu poslovnih strategij, je, skupaj s sodelavcem Anthony D. Williamsom, izdal novo knjigo, ki so jo poimenovali Wikinomics. Spremljanje izdaje je zanimivo tudi zaradi vseh mogočih aktivnosti, ki jih avtorja in njun založnik izvajajo, da bi jo popularizirali. Ob tem na spletnem mestu izhajajo posamezna poglavja in drugi zapiski. Na voljo je tudi blog.

Knjiga temelji na več letni raziskavi na temo inovacij in IKT in seveda odpira zanimivo temo o tem, kako bodo podjetja v bodoče izkoriščala obdobje masovnega sodelovanja, ki ga omogočajo spletna in mobilna omrežja, posebej paltforme socialnih medijev.

A.G. Lafley, CEO, Procter & Gamble je ob tem zapisal, da ” nobeno podjetje na svetu, ne glede na to, kako veliko in globalno je, ne more biti dovolj hitro ali veliko pri inovacijah. Sodelovanje - eksterno s potrošniki in strankami, in interno po vseh mejah posla in organizacije, je ključno. Wikinomics odkriva naslednji zgodovinski korak - umetnost in znanost masovnega sodelovanja, pri čemer se podjetja odpreja proti svetu.”

No, obstajajo pa tudi nekateri, ki menijo, da stil pisanja še zdaleč ne odseva zahtev spleta, kot medija. Zanimiv prispevek na to temo je objavil Crawford Kilian, na svojem blogu o pisanju.

Njegov temeljni očitek je, da bi morali biti zapisi ustvarjeni za tiskane medije, prirejeni značilnostim spleta. Predvsem je potrebno tu ponovno opozoriti, da ljudje drugače berejo na spletu, kot sicer. Kako?

Sicer pa imamo tudi v Sloveniji že nakaj časa uporaben priročnik o pisanju za splet izpod prstov Vuka Čosiča in Duške Mrvar, ki sta ga izdala GV Izobraževanje in Siol. Zanimiv je tudi prispevek o pisanju za splet 2.0, ki ga je na svojem blogu objavil Mitja Mavsar.

Vir: fotka

»Menim, da bodo imela nova omrežja morda celo večji vpliv na razvoj družbe kot odkritje pisave«, je dejal znameniti Arthur Clark. In res, težko si predstavljamo do kje bo seglo kolektivno razmišljanje, sodelovanje oz. kar nekateri imenujejo superinteligenca v prihodnje.

Prvič v zgodovini imamo možnost globalnega sodelovanja in pridobivanja ter izmenjave znanja. V ta kontekst sodi tudi na tisoče osebnih računalnikov iz vsega sveta, ki se prostovoljno (predvsem ponoči) spremenijo v omrežje super računalniškega procesiranja znanstvenih podatkov, saj želijo tudi tako ljudje prispevati k razvoju družbe.

Sprašujemo se tudi, kako dolgo bo lahko polprevodniška industrija (trenutno predvsem vodilna Intel in AMD) uresničevala Moorov zakon, a kot kaže ne bo težav.

Matclafov zakon, ki trdi, da vrednost mreže narašča s kvadratom vozlišč, pa uporabljajo tudi kot resno podlago za ekonomsko prihodnost omrežij.

Preberite si tudi optimisitični prispevek na to temo, izpod prstov Chrisa Andersona, avtorja knjige Long Tail.

Vir: fotka

Ko gre za druženje se zdi, da so predvsem mladi kot platformo identificirali spletne družbene medije, kjer izmenjujejo fotografije, video posnetke, razpravljajo o glasbi, počitnicah, pišejo dnevnike…

Facebook, namenjen študentom, LinkedIn, ki cilja na profesionalce, Xanga, blogovska skupnost, YouTube, namenjena objavljanju in izmenjavi video klipov, MySpace, trenutno največji družbeni medij na svetu, StudyBreaker, za srednješolce…

Takšni globalnih družbenih medijev je nekaj sto, po nekaterih ocenah okoli 300-400. Rojevajo se tudi že prve slovenske različice družbenih medijev, kot je na primer spletno mesto Glasuj zame.

David Bell, profesor marketinga na Whartonu, o tem pravi “da bo ključni izziv za lastnike v prihodnje, kako zadržati takšne populacije uporabnikov. V družbenih medijih je nekaj modnega, kar pomeni, da so možne masovne migracije”. Profesor Bell kot tipičen primer navaja, kako je leta 2003 predstavljeni Friendster, ki je ekslozivno hitro dosegel 20 milijonov uporabnikov, v preteklem letu padel pod milijon uporabnikov.

Eden večjih problemov s katerim se ob tem pojavu ukvarja družba je zasebnost. Več tisoč primerov je bilo doslej prijavljenih, ko so odrasli s pomočjo družabnih medijev vstopali v neprimerne odnose z mladimi.

Poznamo tudi primere izključitev iz šole zaradi različnih objav: objave neprimernih spolnih praks (primer homoseksualcev v Ameriki), skupinsko načrtovanje napadov, a la Columbine ali pa objava fotografij z divjih skupinskih zabav…

S poslovnega vidika ni razlogov, da bi takšna spletna mesta ne razvila dolgoročno učinkovitih poslovnih modelov. Sedaj temeljijo na preprostih oglaševalskih rešitvah, kot so benerji, oglasi in sponzorirane povezave.

Za več rednih izsledkov, mnenj in zanimivih člankov priporočam Knowledge@Wharton (potrebna prijava).

Vir: fotka