Arhiv za ‘ PR in splet’ Kategorija

Petkrat piar in internet

Sreda, Junij 20th, 2007

pr_week.jpgKo sem pred časom Gerryu Mcgovernu dejal, da se mi zdi, da bo področje korporativnih komunikacij in piara v času interneta doživelo temeljito transformacijo je le dejal: »Joj, človek, to je eno od najbolj razburljivih področij razvoja na internetu«. Skorajda vsak dan sem v stiku s komunikatorji in piarovci, ki upravljajo spletna mesta, bloge, forume. Seznanjem sem z njihovimi težavami, izzivi in priložnosti. Včasih razmišljam, kako se je stroka spremenila v primerjavi s pionirskimi leti v tej državi. Zdi se mi, da je za to koristen pogled skozi prizmo znanj, veščin in naravnanosti, ki naj bi jih imel piarovec v informacijski družbi. Sledi nekaj opažanj.

(več …)

  • Share/Bookmark

Zakoni super uspešnih spletnih blagovnih znamk

Ponedeljek, Maj 21st, 2007

vrhovi1.jpgŽe drugo leto zapored so tehnološki brandi izrinili klasične blagovne znamke, kot so Coca Cola, Marlboro ali Toyota, z vrha lestvic najmočnejših globalnih blagovnih znamk”, pravi Gamma Simpson na Silicon.com. Ob tem je imela v mislih lestvico globalnih blagovnih znamk Brandz, ki jo pripravlja Millward Brown, in v kateri je Google premagal Microsoft (tokrat tretji), drugo mesto je osvojil General Electric, četro pa Coca Cola. Vrednost Googlove blagovne znamke znaša nekaj več kot 66 miljard ameriških zelencev. (več …)

  • Share/Bookmark

Moč ključnih ali “skrbniških besed”

Petek, April 20th, 2007

context1.jpgKaj so prave ključne ali “skrbniške besede”? To so besede, ki najbolje opišejo neko vsebino ali tenmo in, ki naše uporabnike najbolj zanimajo. Obstaja namreč razlika med pisanjem “za sebe” in pisanjem “za publiko”. (več …)

  • Share/Bookmark

Blogi so (lahko) blagovne znamke

Ponedeljek, Marec 12th, 2007

virtual-friends.jpgVelja ocena, da se na internetu vsak dan pojavi najmanj 80.000 novih blogov. Številka je gromozanska. Da bi se trend upočasnil, za to ni razloga. V napovedi Economista za leto 2006, ugleden in priznan novinar in avtor, Jonathan Fenby iz Earlywarning.com pravi: “ Spletna mesta in kanali, ki vzpodbujajo participacijo bralcev bodo še naprej cveteli, s pomočjo “civilnih” novinarjev, ki se bodo zaposlovali, ne le s pisanjem; vse več jih bo objavljalo tudi fotografije, zvok in filme”. Kaj to pomeni za spletno okolje ali naš blog? (več …)

  • Share/Bookmark

Na bloge pišite tako, da vam ne bo kdaj žal!

Četrtek, Februar 22nd, 2007

lingvist.jpgV reviji PC Format objavljajo simpatično rubriko Tako to gre… Nekaj dni nazaj sem v njej prebral zanimiv opis procesa nastajanja revije in v njem izsek: “Pa kaj ta piše? A je pri nas kdo pismen? Vejice, vejice, vejice!”, se sliši besede lektorice Barbare.” Pri PC Formatu to pomeni, da je revija v fazi lektoriranja. Članek opozarja na to, kako pomembno je delo lektorja pri kakovosti medija. (več …)

  • Share/Bookmark

10 predlogov, kako pisati več

Sreda, Februar 14th, 2007

writers-block.jpgKer splet vsebinsko temelji na besedah in zapisih, se vse več ljudi s katerimi prihajam v stik sooča z dejstvom, da jim zmanjkuje časa, ne le za prebiranje nujnih zadev, temveč, kar je morda bolj kritično, za pisanje.

(več …)

  • Share/Bookmark

Kaj novinarji iščejo na internetu?

Sobota, Februar 10th, 2007

novinar.jpgInternet je postal pomemben vir podatkov tudi za novinarsko delo. Vse več novinarjev se pri svojem delu obrača na on-line novinarska središča, ki po svoji definiciji predstavljajo skupek aktualnih informacij o novostih v podjetju (ne marketinških sporočil), finančnih analiz, reprezentativnih fotografij ter napovednik pomembnih prihajajočih dogodkov.

(več …)

  • Share/Bookmark

Koliko svobode komentatorjem na blogih?

Nedelja, Januar 28th, 2007

pisanje.jpgOb vse bolj uveljavljenih družabnih medijih se jasno odpira debata dvojnih meril. Pisci blogov lahko popravljamo svoje komentarje, če tako želimo, pisci komentarjev pa ne. Vprašanje, ki se pojavlja na spletu je, kaj storiti?

Za zagovornike dosedanje prakse omogočanje popravkov predstavlja pomanjanje korajže in kredibilnosti pisca. Pisec lahko vedno vpiše nov komentar, kjer svojo misel bolj precizira, redifinira, prizna napako, pravijo.

Druga struja trdi, da gre za dvojne standarde in da ni razloga, da bi komentatorji ne imeli možnosti popraviti svojih prispevkov. V primeru Wikipedie se lepo vidi, kako učinkovit je sistem, ko imajo vsi, uredniki in pisci možnost spreminjati besedilo.

Sam še nimam izoblikovanega mnenja. Z vidika uporabnika se mi zdi funkcionalnost smiselna. Je možnost za preciciranje stalič, popravljanje slovničnih napak in dodajanje novejših informacij oz. podatkov. Pri tem načinu se mi zdi zanimivo dejstvo, da bi utegnile po tem pristopu vsebine vendarle biti deležne večje pozornosti tudi na dolgi rok.

Morda bi možnost urejanja besedil prispevala tudi k zmanjšanju anonimnosti na forumih, saj bi odpadel veliko strahu pred neodobravanje drugih. Z lahkoto bi namreč umaknili tekst. Tudi pri spornih besedilih za katere preostali del skupnosti meni, da je avtar ravnal v nasprotju s sprejetimi normami, bi imel pred umikom besedal, avtor tako še vedno možnost zadeve popraviti.

Po drugi strani pa bi takšna možnost odvzela nekaj iskrivosti, ostrine in energije neposredni komunikaciji na forumih. Kaj menite ostali?

Vir: fotka

  • Share/Bookmark