Vuk Čosič je ob tem dejal, da morajo, če želimo imeti uspešen spletni nastop, v sozvočju delovati trije ključni segmenti: posel, skupnost in tehnologija. Le redka slovenska spletna mesta to dosegajo. Zaradi tega nekatere spletne tehnologije in na njih temelječe poslovne priložnosti v slovenskem prostoru enostavno ne delujejo. Ravno razvoj kompetenc ljudi, ki v podjetjih vodijo spletne nastope so ključen faktor nadaljnjega razvoja slovenskega poslovnega spleta. Zaradi pomanjkanja znanj in kompetenc v oddelkih, ki so odgovorni za spletne nastope, pa večina uspešnih slovenskih spletnih projektov nastane v okviru programerskih skupnosti in zanesenjakov, saj le ti poznajo tehnologije in manj znotraj klasičnih poslovnih subjektov. To bi moralo biti drugače, so menili udeleženci, saj internet močno spreminja poslovne pogoje v velikem številu poslovnih branž, slovenska podjetja pa se v segmentu interneta bojijo inventivnosti.

Po mnenju Vuka Čosiča, se je potrebno držati priporočila legende managementa Michaela Porterja, da je splet poslovno okolje v katerem lahko podjetje realizira svojo strategijo edino le tako, da upošteva enkraten skupek virov in karakteristik. Temu pa je skupna inovativnost. In drugič, biti na spletu ni več poslovna prednost per se, sama po sebi.

Akademija Netfork je sicer zasnovana v devetih modulih, ki jih izvaja 19 uglednih slovenskih praktikov interneta ter vsebinsko razvija kompetence na ključnih področjih poslovnega interneta: vodenje, medijsko načrtovanje, uredništvo, spletna analitika, e trgovanje, komuniciranje in prodaja itd. Prva generacija udeležencev akademije Netfork bo svoje diplome zagovarjala 4. decembra.

Delež slovenskih uporabnikov e-nakupovanja se je do leta 2005 gibal okoli 22 odstotkov, v letu 2006 se je povzpel na 26 %, leta 2007 pa na 38 %. Za primerjavo, leta 2006 je globalno na spletu kupovala dobra desetina svetovnega prebivalstva (627 milijonov), v letu 2007 pa je bilo spletnih kupcev že 870 milijonov. Največja koncentracija spletnih kupcev je na Japonskem, kjer je nakup opravilo že 97 % vseh internetnih uporabnikov.

Zanimivo je tudi, da je kar 60 % analiziranih spletnih kupcev dejalo, da obiskujejo vedno iste spletne trgovine. To ni čudno, saj na spletu velja, da se uporabniki zelo dolgo »držimo« tistih spletnih mesti, ki jim zaupamo. Slednje pa ustvarjamo na različne načine. Internet druge generacije je močno povečal vpliv in moč potrošnikov. Elementi spleta 2.0, vključevanje uporabnikov v nakupni proces, revizije in ocenjevanje izdelkov, priporočanje izdelkov so vse bolj pomembni faktorji uspeha v e trgovanju na spletu. Na spletu lahko sedaj na enostaven način preverimo ali je kakšen izdelek dober ali slab, ali se ga izplača kupiti ali ne, saj nam s pomočjo različnih orodij to povedo kupci, ki so taisti izdelek že kupili.

Posebno poglavje pa je kartično poslovanje, ki se na spletu v Sloveniji še ni prav prijelo. Zato ugotavljamo velike razlike pri načinih plačil, ki so na voljo v tujini in pri nas. V tujini spletne trgovine v večini primerov dajo na voljo plačilo z različnimi karticami (Eurocard, Visa, America Express), to možnost v Sloveniji uporablja le polovico analiziranih spletnih trgovin. Na drugem mestu v tujini so kreditne kartice podjetij, kakršne poznamo tudi pri nas (Tuš kartica, Mercator Pika, Merkur kartica, Hervis kartica ipd). Vendar slovenske trgovine te možnosti plačila na internetu ne uporabljajo. V Sloveniji še vedno prevladuje plačilo po povzetju, nato pa nakazilo na račun, plačilo s telefonskim aparatom, za večje nakupe je možen bančni kredit in pa plačilo preko spletnega bančništva.

Slovenske spletne trgovine se zaenkrat masovno še ne odločajo za uporabo spletnih plačilnih sredstev, kot so Paypal, Googlecheckout, Ebillme in Billmelater, ki uporabnikom po svetu omogočajo varne on-line nakupe s kreditnimi karticami, ki pa se jih vedno bolj poslužujejo tuje spletne trgovine. Lahko pa v naslednjem srednjeročnem obdobju pričakujemo prav rast slednjih oblik plačevanja preko spleta, saj je od nedavnega tudi pri nas na voljo, recimo PayPal. To je ugodno. Zaupanje uporabnikov v koristnost ponudbe in varnost nakupa sta namreč pomembni gonili razvoja e trgovanja.

Novice vse bolj zanimive

Mediji, namenjeni tekočemu poročanju in komentiranju dogajanja v družabnih omrežjih, kakršen je Mashable, nas skoraj dnevno seznanjajo z novosti in trendi. Vse več raziskav potrjuje, da je preživljanje prostega časa v družabnih omrežjih postala ena od najbolj popularnih oblik zabave. Podatki, na primer tisti iz raziskave »Never Ending Friending« izpred leta dni, kažejo celo na to, da so družabna omrežja med popularnimi oblikami preživljanja prostega časa, izrinila celo pogovore po mobilnih aparatih, gledanje televizije ali splošno surfanje po spletu. Za poslovni svet pa je pomemben tudi podatek, da je velik del uporabnikov družabnih omrežij, demografsko gledano, starejši od 21 let, s čimer, podjetja lahko »ciljajo« ne le mlade, ki so primarna uporabniška skupina družabnih omrežij, temveč vse bolj učinkovito tudi starejše populacije, ki se v družabnih omrežjih družijo okoli njim relevantnih tem.

Tržniki jemljejo družabna omrežja resno

Mckinseyeva raziskava je nedavno tega pokazala, da kar dve tretjini vprašanih marketinških direktorjev namerava dodatno vlagati v tehnološke trende, ki vzpodbujajo in omogočajo sodelovanje med uporabniki, kakršna so družabna omrežja. Zakaj? Ko prebiram članke različnih strokovnih komentatorjev, verjetno zato, ker so tudi tržniki prišli do sklepa, da spletno oglaševanju, še posebej na iskalnikih in v družabnih omrežjih, sledi pomembnim trendom prihodnosti. Oblike in načini izkoriščanja moči družabnih omrežij so še relativno nedorečene, obstajajo pa mnoge uspešne prakse.

Za razumevanje marketinga v družabnih omrežjih, je najprej potrebno razumeti evolucijo družabnih omrežij, ki so se v svojem arhaičnem smislu, razvila iz potrebe ljudi po druženju, ostajanju v stiku tudi, če umanjka fizični stik… Razvoj aplikacij in tehnologij pa je družabna omrežja potisnil do nekoč nepredstavljivih dimenzij.

Toda kljub temu, tisti, ki sedijo na vrhu tega tehnološkega in sociološkega fenomena, ne morejo povsem natančno zaobjeti dimenzij sprememb v oglaševanju na spletu. Družabna omrežja podjetja sedaj uporabljajo predvsem za izgradnjo svojih mini družabnih omrežij, promoviranje blagovnih znamk, spodbujanje obiska na želenih spletnih mestih itd… Vse več prispevkov o prihodnosti marketinga v družabnih omrežjih je zato dobrodošlih. Znanje in informacije bodo ključ do pravilnih odločitev.

Pa še nekaj je jasno: družabna omrežja so stabilen trend, ki bo imel dolgoročne posledice na načine, kako se družimo. In to bom imelo dolgoročne posledice na marketinško prakso. Kako že pravi stari poslovni rek? Da je skrivnost uspešnega investiranja v prepoznavanju prave smeri trenda, ne v lovljenju njegovih vrhov in padcev.

No, tokrat sodniki niso dovolili razkritja iskalnih algoritmov, se pa nekateri komentatorji strinjajo, da tokratni izzid (3:2 za Google) odpira možnosti za nove napade na najbolj zaščitene vire moči isklanikov: za mnoge osovražene iskalne algoritme.

Je pa sodišče od Googla vendarle zahtevalo razkritje nekaterih podatkov v zvezi z uporabo video materialov, s čimer bo Viacom pridobil vpogled v marsikatero skrivnost uporabe videa na velikanu Youtube.

Ve se namreč, da bi marsikatero podjetje, v skorajda sleherni branži, storilo marsikaj, da bi pridobilo v roke zbirke podatkov o iskalnih navadah uporabnikov. Ti so namreč ključ do vzpostavitve donosnih poslovnih modelov na spletu.

Od zaščite k sledenju in razkrivanju

Zaradi problema filtriranja avtorsko zaščitenih materialov, je dela za podjetja, ki zahtevajo umik avtorsko zaščitenih pravic v obdobju razmaha video in audio datotek veliko. Že v lanskem letu je bilo opaziti, da so se podjetja iz industrije zabave, predvsem filma in glasbe, odločila za spremembo strategije. Namesto na zaščito avtorstva, so se osredotočila na odkrivanje avtorsko zaščitenega materiala.

To je med prvimi storila založba EMI, ki je umaknila zaščite z dela na spletu objavljene glasbe. Podjetja so sedaj sposobna ne le odkriti, kje se nahaja avtorsko zaščiteno gradivo, temveč tudi, kdo ga je prvi objavil.

Video DNA

Podjetja, kakršno je Bay TSB ali Vobile, so tista, ki v imenu naročnikov sledijo avtorsko začitena gradiva na spletu. Za takšno početje so razvili tehnologije kakršna je na primer Video DNA, ki omogoča sledenje avtorsko zaščitenega gradiva po velikem delu spleta.

»Uporabljamo mnoge strežnike, na različnih lokacijah po svetu, zato je težko oceniti od kje pravzaprav prihajamo. Veliko piratov niti ne ve, da obstajajo podjetja, kot je naše, vse dokler ne prejmejo vabila na sodišče«, pravi Mark Ishikawa, direktor podjetja Bay TSP. Zato ni presenetljivo, da se je industrija poimenovala, kar spletna »policija v civilu«.

Internet je v vzponu. Spreminja celotne panoge, potrošniki dobivajo v roke veliko več moči, državljansko novinarstvo in pisanje osebnih dnevnikov je na pohodu. Klasično oglaševanje ne deluje več kot je, projektne skupine so vse bolj multidisciplinarne, v izgradnjo blagovnih znamk je vključenih vse več ljudi, znotraj in zunaj podjetij.

Poleg tega je internet vnesel v sodobno poslovanje na področju marketinga in komuniciranja eno največjih pomankljuvosti marketinga dvajsetega stoletja, merljivost in natančnost. Vse to podjetja postavlja pred nov izziv: kako zagotoviti vrhunske kadre, kako razvijati modele kompetenc za internetne spopade in kako poslovanje na internetu integrirati v poslovno kulturo.

Značilnost potrošnikov je, da želijo izbiro. Toda pozor! Raziskave kažejo, da potrošniki ne želijo preveč izbire. Z drugimi besedami, prevelika izbira zmanjša prodajne rezultate tudi za desetkrat.

Marmelada in računalnik

V neki mednarodni trgovinski mreži so pred nedavnim testirali, kako se potrošniki odzivajo na različno širino ponudbe marmelade neke blagovne znamke. Rezultati so presenetljivi, a logični. Ko so imeli na voljo šest izdelkov, je kar 30 % ljudi kupilo eno izmed marmelad. V primeru, ko so dali potrošnikom na voljo izbiro med kar 24-imi okusi, pa se je za nakup odločilo samo 3 % potrošnikov.

Nauk? Iskalni zadetki pri povpraševanju uporabnikov morajo biti relevantni in razvrščeni po kriterijih, ki zagotavljajo, da so čim bližje tistemu kar ljudje iščejo.

Seznami so bistvo samopostrežbe storitve

Ni večje katastrofe za prodajni proces na spletnem mestu, kot nepregledni seznami zadetkov, ki sicer vključujejo iskalno besedo, a se ta pojavlja v tako neverjetnih kontekstih, da se ljudem vse skupaj zazdi neuporabno ali “zmedeno”, kot se radi izrazijo med testiranjem. V tem primeru preprosto zapustijo, ne le trenutne spletne strani, temveč kar celotno spletno mesto.

Iskalna funkcija na spletnem mestu naj bo zato čimbližje rešitvam, ki jih ponujajo vodilni iskalniki, saj so v zadnjih petih letih uproabniki interneta na podlagi izkušenj z njimi močno povečali pričakovanja glede kvalitete iskalne funkcije. Skrb za hitro in relevanto iskanje na spletnem mestu je zato postal ena od ključnih nalog managerjev in urednikov spletnih mest.

V internetnem poslu ima vsaka od teh faz svoje zahteve, kot pri vseh drugih poslih, vendar se mi zdi pomembneje od površinskih taktik razmišljati o energiji oz. strategiji za našim početjem. Kaj je poslanstvo, kakšna je vizija in kaj imajo stranke od nas kratkoročno in dolgoročno? Smisel naših prodajnih aktivnosti vidim v nekaj kratkih in jasnih strategijah, ki jih vsaj sam zasledujem.

Z našimi strankami skupaj postajamo starejši

Ta se mi zdi najpomembnejša, kajti osredotoča se na bistvo posla. Najbolj uspešni in prijetni so dolgoročni odnosi s strankami, med katerimi vlada zaupanje, utemeljeno na preteklih pozitivnih izkušnjah. V naši dejavnosti brez tega ni uspeha.

Prodaja je kot ribarjenje

Če izbereš pravo reko, s pravimi ribami in si dovolj predan, rezultat ne bo izostal. Triki in skrivnosti, ki jih ob čakanju in izboljševanju pristopov pridobiš, so pomembne. A ključno je razumevanje, da si nekatere ribe želijo biti ujete.

Ne sme nas biti strah odpustiti strank

So dobre in so slabe stanke. Naš uspeh je odvisen od dobrih strank, zato ne izgubljajmo časa s tistimi, ki nam povzročajo 80 % težav, pri tem pa šo se nezadovoljne. Osredotočajmo se na tiste, ki prinašajo 80 % posla, ob tem pa so z našim delom še zelo zadovoljne.

Želim delati s tistimi, ki želijo delati z nami

Vsak poslovni odnos ima svoje vrednote in pravila, pri tem je energija veliko boljša, če se partnerja vzjemno spoštujeta in razumeta drug drugega. Zakaj bi delal z nekom, ki ne vidi vrednosti v naših rešitvah.

Zakomplicirajmo stvari še malo in v Google vpišimo besedo “news” in se odločimo med 3.5100.000.000 zadetki? Ljudje imamo mehanizem. Znanstveniki pa so ga poimenovali Faktor x. Kaj faktor pomeni? Na kratko, odločamo se za spletne strani, ki so popularne, “asocialne” strani pa puščamo neobiskane.

Popularnost na internetu določajo obisk in povezave. Res je, spletne povezave, predvsem vhodne, torej tiste, ki kažejo na naše spletno mesto močno vzpodbujajo konkurenčnost spletnega mesta. Ocena na prst je, da v konkurenci dveh spletnih mest, z enim dvakrat bolj “povezanim” od drugega, bolj popularno spletno mesto privabi dvakrat več uporabnikov, kot manj “povezano” spletno mesto.

Ljudje se odločajo za popularno

Albert Laszlo Barabasi v knjigi Linked, za ponazoritev “preferenčne povezave” podaja naslednji zanimiv primer: “Tudi v Hoolywoodu igrajo povezave pomembno vlogo. Igralci z več povezavami imajo več možnosti, za pridobitev nove vloge”. Zveni logično, vendar zakaj je temu tako?

Kakor je pri iskalnikih na internetu odločilno razmerje med iskano informacijo in popularnostjo spletnega mesta v povezavi z iskano ključno besedo, je uspešen izbor pri castingu odvisen od skladnosti zahtev vloge in značilnost igralca ter njegove popularnosti. “Moraš biti popularen, da bi dobil nove vloge, toda potrebuješ dobre vloge, da bi bil popularen” je krilatica, ki jo v Hoolywoodu neradi slišijo mlajši in novi igralci.

Kako se torej odločati, ko izbiramo spletna mesta s katerimi želimo biti povezani s povezavami? Odločati se moramo za tiste, ki so vsebinsko povezana z našim uredniškim konceptom, a ne konkurenčna, ker nam lahko speljejo uporabnike.

Odločimo se tudi za tista spletna mesta, ki rastejo, saj je to dobro znamenje, da se bo za spletno mesto odločalo vse več ljudi. Na koncu koncev je potrebno razumeti glavni smisel “povezovanja” na internetu.

Dokazano je, da se ljudje, kadar se odločajo med dvema opcijama, odločijo za tisto, ki je bolj “popularna” in ki obljublja več “moči”. Podobno razmišlja iskalnik. Zato kar precej visoko uvrščenih spletnih mest ni nič drugega kot spletno križišče množice spletnih povezav, urejenih na način, da učinkovito rešujejo težave uporabnikov.

To nas zopet pripelje nazaj k temeljnemu vprašanju? Komu so naše spletne vsebine namenjene? Ta odgovor, ko je enkrat jasen, hitro poda odgovore tudi na “idealno” tipografijo pokrajine spletnih povezav okoli našega spletnega mesta.

“Večina podjetij, političnih strank in nevladnih organizacij vlaga tisoče evrov v kampanje za razvoj blagovnih znamk, da bi ustvarile zavedanje na trgu, ki povečuje možnosti za uspešno prodajo. (…) Toda vsa ta prepoznavnost in zavedanje se bodo sesuli na vas, če vas doleti katastrofa ugleda na svetovnem spletu«, pravi Paul Dunay, prejemnik nagrade Najboljša marketinška kampanja 2004, ki jo podeljuje interaktivna agencija Bearing Point iz ZDA.

»Veliko podjetnikov in menedžerjev verjame, da je zaupanje tudi eden od glavni ključev, ki omogočajo preživetje in uspeh«, ugotavljajo Clayton Becton, Allen Wysocki, and Karl Kepne iz Univerze na Floridi, v svoji raziskavi. Posamezniki in organizacije se vse pogosteje zatekajo k elektronskim storitvam, digitalni komunikaciji in virom na internetu. Zgraditi zaupanje v omreženem svetu ni enostavno. Spletno mesto je le mali delček zgodbe. Kako pridobiti zaupanje je zato prva naloga vsakega posla.

Pet razlogov zakaj je koristno nadzirati ugled in pojavnost vašega podjetja, vaših blagovnih znamk in vašega osebnega imena v svetovnem spletu?

1. Ker je splet postal daleč najbolj uporabljen medij, po zadnjih raziskavah tudi v Sloveniji, mu namenjamo kar 38 % naše medijske porabe in s tem pomemben vir ustvarjanja podobe organizacij, blagovnih znamk in oseb v javnosti

2. Ker se na spletu vsak dan pojavljajo nove objave in novi zapisi o vašem podjetju, blagovnih znamkah in vas osebno.

3. Ker nadziranje, primerno interveniranje in upravljanje ugleda na spletu bistveno pripomore h kakovosti in vsebini, ki se na spletu pojavlja ob vašem podjetju, blagovnih znamkah ali vas osebno

4. Ker podjetja in druge organizacije, zapravljajo preveč denarja za početje, ki ne bo prineslo rezultatov.

5. Ker podjetje velikorat ni seznanjeno s kritičnimi fazami grajenja, spremljanja in upravljanja ugleda v spletnem prostoru.

»Zaupanje se izgradi počasi«, pravi Jacob Nielsen, vodilni raziskovalec interneta in interakcije med računalnikom in človekom, ki doda: »Zaupanje uporabniki pridobijo med uporabo spletnega mesta, dobrimi rezultati na njem in občutkom, da jih ni nedko želel »prinesti okoli«. Z drugimi besedami, težko ga je pridobiti, enostavno izgubiti.